50 LET MÜNCHENSKE IKONE BMW HEADQUARTERS

Stavba BMW. Vsem dobro znana arhitekturna ikona, ki je poleg legendarnega logotipa in črke M eden najbolj prepoznavnih simbolov münchenske avtomobilske briljance. A vrnimo se na začetek, raziščimo zgodovino in odkrijmo globlji pomen tega, lahko rečemo, gradbenega presežka, ustvarjenega med letoma 1970 in 1972 v Münchnu v samo 26 mesecih. 3,5 milijona delovnih ur na gradbišču. 500 gradbenikov in 200 arhitektov, inženirjev in risarjev. Več kot 3000 fasadnih elementov, prvič v Evropi izdelanih po japonskem postopku litega aluminija. Tako so zaposleni iz dvanajstih držav zgradili ikono BMW. Danes tam in v sosednjem obratu drug ob drugem delajo kolegi iz več kot 104 držav. In tako kot je impozantna sama zgradba, je bil veličasten tudi dan praznovanja njene petdesete obletnice, na katerem smo lahko srečali tako vse ikone sodelovanja z znamko kot tudi večinska lastnika znamke gospoda Stefana Quandta in njegovo sestro Suzanne Klatten.

Še danes pa je sedež BMW Group s svojo visečo konstrukcijo ena izmed najbolj inovativnih inženirskih zgradb povojnega obdobja – ker so štirje valji obešeni na križno oblikovano jekleno nosilno konstrukcijo na strehi. Pri tem zgradba ni rasla od spodaj navzgor, kot bi bilo običajno, temveč so bila zgornja nadstropja najprej hitro izdelana na tleh, nato pa so se hidravlično pomaknila navzgor na masivnem »stolpnem jašku« iz armiranega betona. Stavba je bila tako zaključena v več segmentih. No, avgusta 1972 je bil nasproti priznanega olimpijskega prizorišča, ki ga je projektiral Behnisch & Partner s Frei Ottom, dokončan sedež BMW Group. Upravna stavba, ki jo je zasnoval avstrijski arhitekt profesor Karl Schwanzer, je od takrat postala brezčasna ikona z globalno privlačnostjo tako za München kot za podjetje. S svojo impresivno fasado, vizionarsko konstrukcijo in prostorsko zasnovo »viseč stolp« edinstveno združuje vizualno jedrnatost s konstruktivno in funkcionalno logiko. Inovativna moč Schwanzerjeve zasnove predstavlja BMW Group takrat in danes, zaradi česar je sedež podjetja svetilnik trajnostne mobilnosti za jutri. V medijih ga slavijo kot »najbolj impresiven in najbolj kul sedež podjetja na svetu«, ni le simbol gospodarskega uspeha, temveč tudi simbol mednarodne izmenjave, miru in medkulturnosti. Danes »zgrajena komunikacija«, ki jo je ustvaril Schwanzer, kaže pot v novo obdobje elektrifikacije, digitalizacije in krožnosti.

Med povabljenci smo bili tudi sami in tako v nekaj dneh dodobra odkrili vse številne skrivnosti stavbe, njene zgodovine, obdobja ustvarjanja in življenja »Karla Velikega«, ki so ga njegovi sodelavci na čelu z Maxom Gruberjem ovekovečili tudi s filmom Er Flog Voraus Architektenpoem. Dr. Thomas Girst nas je popeljal skozi čudovite kulturološke vidike, tako smo spoznali znameniti BMW Group Classic, kjer smo lahko občudovali prvotna vozila znamke ter skozi BMW muzej tudi zgodovino ter celosten pregled znamke in njenih modelov. Že ob začetku prireditve pa so nas v BMW Weltu pozdravile tudi izvedenke Art Car, tako med njimi najnovejša s strani Jeffa Koonsa kot tudi vozilo Circular, ki nakazuje prihodnost prostornosti in materialov vozil v družini BMW. Poleg operne točke enega izmed največjih opernih pevcev, nemškega tenorista Jonasa Kauffmana, smo lahko uzrli tudi neponovljivo točko ameriške akrobatsko plesne skupine Bandaloop, ki so se v dinamičnih gibih spustili z vrha znamenite stavbe sedeža družbe BMW Group in na svojevrsten način ovekovečili edinstveno praznovanje. Sam sem se razveselil okroglih miz na temo okoljevarstva in zelene mobilnosti, prestrukturiranja tovarne, ki je ob sedežu družbe, še posebej pa je bil zanimiv razgovor z letošnjim Pritzkerjevim nagrajencem Francisom Kéréjem.

DAVID: Veliko ste govorili o trajnosti in materialih, ki ste jih uporabili med realizacijo vaših zamisli v Burkina Fasu. Po eni strani morate uporabljati že obstoječe materiale, po drugi strani pa imate odgovornost do udobja bivalnega prostora. Kaj je najbolj važen aspekt? Pomembno je namreč, kaj pustimo ljudem, ki prihajajo za nami.

Francis Kéré: Tako materiali kot udobje sta podobno pomembna za našo filozofijo. Pri materialu gre bolj za okoljevarstvo, hkrati pa je pomembno, koliko porabimo – s tem diktiramo to, koliko bomo pustili naslednji generaciji. Udobje notranjosti temelji na energiji. Potrebujete veliko energije za ustvarjanje notranjega udobja? To sovpada tudi s porabo. Konec koncev, kako ustvariti prostor, v katerem bodo ljudje radi živeli, a hkrati ne bo predstavljal prevelike obremenitve za naravo? Tako pri gradnji kot pri vzdrževanju? To je v osnovi najbolj pomembno, kaj bomo pustili naslednjim rodovom – to določamo z načinom izgradnje. Če med izgradnjo in uporabo ne trošimo preveč, potem naravi ne bomo naložili bremena in pomagali naslednji generaciji. Celotna stavba mora biti zgrajena skozi prizmo trajnosti, vse mora biti podrejeno ravnotežju materialov. Čedalje več moramo govoriti o porabi virov, materialov, ki lahko rastejo ponovno, les, bambus, hkrati pa ne smemo pozabiti niti na dobre stare kamne, tudi opeke, če so dostopne. Vse je soodvisno. Če to nadzorujemo, se s tem skrbno spopademo, je to edini način, da nekaj zapustimo jutrišnji generaciji.

DAVID: Ali investitorji cenijo tovrstne prakse, kako težko je arhitektom tekmovati med predstavitvijo projekta? Ali opažate naklonjenost zeleni prihodnosti?

Francis Kéré: Ni lahko. Če govorite o vlagateljih, ti po navadi iščejo enostavne načine izgradnje in čim večji dobiček – kako vsako površino prodati za čim večji profit. Trajnost in tovrstno razmišljanje sta v gradbeništvu na dveh povsem nasprotnih bregovih. Mislim pa, da to ni samo med stranko in arhitektom, gre za skupen interes. Arhitekt se mora zavedati smernic, ki so dandanes aktualne – podnebne spremembe, ki so še kako resnične. Samo poglejte Evropo, kjer v številnih državah trenutno gori, v Združenem kraljestvu beležijo najvišje temperature doslej, v Burkina Fasu, od koder prihajam, pa se že nekaj časa borimo s poplavami, dežuje tako močno, da si niti predstavljati ne morete. Podnebne spremembe so velika težava. Je pa to tudi pomanjkanje materiala, ki je očitno, to vemo. Zato ne smemo več poceni zapravljati energije, prizadevanja pa so vse težja. Ne borimo se le za manjšo porabo materialov, marveč tudi za izboljšanje bivalnih prostorov. Moramo preživeti, če pogoji niso dobri, prihaja do konfliktov. Dogaja se blizu nas, ne le v Afriki. Če dodam še to, tudi rast populacije vodi k povečani porabi in moramo učiti stranke, da se zavedajo teh težav. Takrat tega ne morejo več ignorirati. Če pokažemo zanimanje, bomo zgradili svet jutrišnjega dne.

DAVID: Kaj bi bil trenutno vaš največji zalogaj? Kateri bi bil vaš sanjski projekt, česa bi se lotili, kaj bi pripravili za prihodnost? Kot projekt prihodnosti?

Francis Kéré: Nimam sanjskega projekta. Vsak projekt, pri katerem mi stranke in partnerji dajejo možnost raziskovanja skozi celoten proces in me spodbujajo k uporabi trajnostnih materialov, ki ne vplivajo na okolje, pa je zame projekt prihodnosti. Biti v dialogu, iskati rešitve, kako ne ostati breme okolju. Govorimo o prihodnosti, varčevanju z energijo. Če gradimo pasivne stavbe, ki porabijo minimalno energijo, govorimo o mojih sanjskih projektih.

DAVID: Govorili ste o tem, da se temperature dvigujejo, dejstvo pa je, da večina stavb na to ni pripravljena. Kako bi se spopadli s to problematiko na že obstoječi infrastrukturi?

Francis Kéré: Verjamem, da je krožno gospodarstvo izredno pomembno. Pred gradnjo novega projekta je treba razmisliti o tem, kako bi lahko izboljšali obstoječo infrastrukturo. Za to obstaja neskončno načinov, na primer lahko preverimo notranjost in izbrskamo vire pretirane porabe, stavbo pa pred pregrevanjem lahko zaščitimo tudi od zunaj. To so načini, na katere lahko pomagamo – najprej preverimo obstoječe rešitve, nato se lotimo gradnje novih projektov, če je seveda to potrebno. Vsak posameznik mora začeti iskati načine za zmanjšanje porabe. To pomeni, da stavbe ni treba spraviti na 17 stopinj Celzija, za udobje je ob zunanji temperaturi 38 stopinj dovolj že 25, 28 stopinj. Razlika, ki jo čutimo, je namreč tista, ki prinaša udobje. Želim reči še to, da ne moremo iskati rešitev le pri drugih, mi sami moramo zmanjšati porabo. O tem govorim, o statusu quo, ko razmišljamo o tem, kako se bomo še naprej hladili in porabljali materiale. Moramo biti pametnejši, moramo razmišljati o tem in tako bomo prišli do recepta za spopadanje s temi težavami. Prepričan sem. Kar pa se tiče novih stavb, moramo razmišljati o alternativah. Pogosto se zgodi, da stavbo sestavlja ogromno plasti, za marsikatere pa sploh na koncu ne vemo, kaj so. Seveda lahko zgradite stavbo, ki se bo odprla in poskrbela za pasivno prezračevanje, zakaj ne. To bo pomagalo, hkrati pa je ugodneje kot hlajenje. Če to dosežemo v urbanih središčih celotnega sveta, bomo resnično lahko zmanjšali količino energije, ki je potrebna za uporabo objektov.

DAVID: Vaši projekti so zelo čisti, minimalistični, podobno kot nekateri modeli znamke BMW. Ste kdaj razmišljali o skupnem sodelovanju pri oblikovanju vozila?

Francis Kéré: Prej sem pozabil povedati nekaj pomembnega. Resnično zanimivo bo obiskati novo BMW-jevo tovarno, izdelano iz gline, lesa in slame. Resnično bo neverjetna. Pripravljen sem na projekt.

DAVID: Kakšen je vaš plan, pogled na BMW Casino? Kakšni so vaši načrti?

Francis Kéré: Zakaj ne bi uporabil naravnih materialov? Les, glina? Obstaja več načinov, da je to mogoče. Ko smo pod pritiskom, ko stojimo skupaj, bomo vedno našli rešitev, na koncu pa ugotovili, da je zadeva delovala.

DAVID: Mar več časa preživite v Evropi ali doma, v Burkina Fasu?

Francis Kéré: Ogromno potujem med obema lokacijama, celinama. Pa sploh ne gre le za Burkina Faso, delujem tudi v številnih drugih afriških državah.

DAVID: Ali pri novih materialih sodelujete z nekaterimi institucijami ali z ljudmi, ki vam pomagajo razumeti podrobnosti, nove materiale in tehnologijo?

Francis Kéré: Vedno poskušam najti strokovnjaka. V Nemčiji delam s kolegom, ki se je pravkar upokojil. Neverjeten je. Predvsem v gradbeništvu. Torej gradim vrata v Mannheim. To je lesen most, ki prečka nemško avtocesto. 50 metrov razpona. Dobil sem ga v svojo ekipo in pogosto sodelujem z njim. Vsega ne moreš storiti sam.

DAVID: Ali uporabljate tudi visoko tehnološke materiale?

Francis Kéré: Odvisno kje in za kaj. Tehnološke materiale uporabljam le takrat, ko imajo te velik vpliv na samo celoto. Če tehnološki materiali ščitijo naravne, jih bom uporabil. Vse je v tem, da se projekta lotiš pametno, kako uporabiš material …