Gezo Schöna sem spoznal med prijetnim odkrivanjem nove dišave pred nekaj leti v Amsterdamu, na ladji po razbesneli deževni nevihti. Takratna dinamična predstavitev je bila polna, tako kot so polne njegove dišave. Velja za izjemno posebnega parfumskega mojstra, ki je zaslovel ne le po sodelovanju z zvenečimi imeni, pač pa tudi z lastno magično molekulo, ki se je razvila v prepoznavnih linijah Molecule in Escentric. V Berlinu živeči parfumski mojster, ki se je izobraževal na inštitutu Haarmann & Riemer (danes Symrise), je zasnoval čudovite vonje tako za parfumske hiše, kot so Clive Christian, Ormonde Jayne, Diesel, 4711 ter številne druge. In prav med slednjimi je ustvaril v njihovi liniji Acqua Colonia Intense dišavo Wakening Woods of Scandinavia, o katere nastankih in tudi sicer o dišavni industriji sva spregovorila nekaj besed ter nadoknadila čas od najinega zadnjega druženja.

Ste kot otrok pogosto hodili po gozdu?

Ja, sem. Živel sem namreč v mestu Kassel, ki je obkroženo z gozdom. Najvišja točka leži na 600 metrih nadmorske višine, tam pa je tudi veliko zelenja, zato je bilo to povsem normalno. Spomnim se, da smo s starši velikokrat preprosto odšli v gozd na sprehod in raziskovali. Gozd in narava sta mi blizu.

Kdaj ste zadnjič obiskali skandinavske države? Kdaj ste jih prvič obiskali?

Skandinavijo sem prvič obiskal, ko sem bil še otrok, prepričan sem, da smo šli na Dansko. Vendar slednja ni preveč skandinavska, spominja bolj na severni del Nemčije. Moj prvi pravi obisk Skandinavije je bil v Oslu pred približno petnajstimi leti, ko smo obiskali neko umetniško razstavo. Ko prihajaš iz Nemčije, po navadi ne obiskuješ severnejših evropskih držav, saj je običajno še bolj mrzlo kot doma in posledično manj atraktivno. Nemci tako raje obiskujemo Španijo, Italijo in podobne države kot pa Švedsko, Finsko ali Norveško. Zato so moje izkušnje s severno hemisfero dokaj nepopolne.

Kaj pa vaš zadnji obisk? Se ga spomnite?

Spet se ne spomnim natanko, vendar mislim, da je šlo za Köbenhavn, ki ne velja za tipično gozdno, ledeno, severnjaško območje.

Zakaj vam postavljam ta vprašanja? Predvideval sem, da ste od tod dobili navdih za dišavo Acqua Colonia intense – Wakening woods of Scandinavia.

Deloma imate prav, če želite, da dišava izpolnjuje navodila, si ne morete kar izmisliti sestavin, ki dišijo kot skandinavski gozd, to ne gre tako preprosto. Ogromno dela sem že opravil okrog vonja gozdov, vendar te vonjave velikokrat postanejo preveč tehnične, saj v gozdu najdemo ogromno čudovitih stvari. V njem najdemo drevesa, tla, kjer se razgrajujeta listje in les, morda tudi cvetlice, sadeže, tu pa se zadeva konča. Gozd je tudi zelo zračen, zelo zelen, zato gre bolj za fizično izkušnjo biti v gozdu kot dejansko vonjavo gozda. Nekaj gozdnih vonjav sicer lahko skoncentriramo in z njimi naredimo prave dišave, vendar je malo ljudi, ki bi dejansko to potem nosili oziroma uporabljali. Veliko in rad delam s podjetjem Mäurer & Wirtz, ki izdaja linijo Acqua Colonia, za katero sem tudi že v preteklosti izdelal nekaj dišav, med njimi tudi »mandarine & cardamom« in »lime & nutmeg«. Pri navodilih in testiranjih tako ne gre le za vonj, temveč za celotno izkušnjo in občutek, ki ga ob dišavi doživljamo.

Je pri vas doma ali na vašem vrtu tudi veliko rastlin ali celo dreves?

Doma imam veliko različnih dreves, rastlin, palm. Med njimi so tudi jablana, hruška, robide, najde pa se še ruj, ki je videti malce drugače, pa tudi japonski želod in še nekaj drugih dreves. Robide, jablana in hruške so drevesa, ki ne dišijo tako lepo, kot cvetijo, na drugi strani pa je lipa, ki ozeleni in oddaja svež vonj v začetku junija, čez poletje pa vonj postaja vse bolj cvetličen, malce težji, bolj lepljiv z notami medu. Tudi vsa svežina, ki je drevo spremljala, se počasi spreminja v bolj težak vonj. To je tipično za Berlin, saj so lipe posajene po vsem mestu, mislim pa, da gre tudi na splošno za eno izmed najboljših vonjalnih izkušenj, o katerih vam lahko pripovedujemo. Ta drevesa ob cvetenju dejansko lepo dišijo za razliko od drugih dreves, ki preprosto ne dišijo. Ideja skandinavskega gozda je morda lažja za realizacijo, saj imamo na voljo nekaj ekstraktov, enega od njih lahko na primer pridobimo iz točno določene vrste jelke. To pa je tudi ekstrakt, ki sem ga uporabil v prej omenjeni vonjavi. Nekaj tipičnih gozdnih vonjav sem tako vključil v samo dišavo, vendarle pa le-ta sloni na enostavni parfumski osnovi. Polovico sestavin tako predstavljajo »lesne« vonjave, na primer pačuli, saj uprizarja vonj razkrajajočih se listov, ki daje nekakšen zemeljski vonj. Vendar je tu vedno problem, če želimo kombinirati preveč zemeljskih vonjav razkrajajočih se listov z zelenostjo, vlago in zračnostjo gozda, saj dišava postane preveč tehnična. Ljudje pri takih dišavah ne dobijo občutka, da si lahko dišavo nanesejo na vrat in se samozavestno podajo v dan, saj so take dišave preveč abstraktne. Saj je res, da najbrž vsi obožujemo sprehode po gozdu, da vsi uživamo v gozdnih vonjavah in naravi, gre pa za vonj, ki ga ne želimo oddajati.

Kako pogosto med svojim delom potrebujete sprehod v naravo? Sam sem namreč človek, ki potrebuje veliko oddihov v naravi.

Saj veste, da če živite v Berlinu, razen parkov v mestu ni gozdov, zato se je treba do gozda zapeljati dokaj daleč. Imam hčerko staro tri leta in pol, ki vsak dan obiskuje vrtec, zato je dan bolj kot ne zaseden z rutino. Imam malo časa za sprehode po gozdu, zato so slednji bolj otroške izkušnje. Ne morem reči, da grem enkrat na mesec v gozd, to se ne dogaja. Preprosto nimam časa. Če bi živel na obrobju mesta, bi bilo to drugače, saj si z gozdom ves čas obkrožen, tako pa je res težko, sploh v Berlinu, kjer živi štiri milijone ljudi. Čeprav si to želim, je torej skoraj nemogoče, saj bi mi vzelo preveč časa.

Za 4711 ste v zadnji seriji izdelali intenzivno kolonjsko dišavo. Katere sestavine lahko najdemo v zadnji verziji? Nekatere ste mi že našteli, katera pa je bila najtežja za pridobitev oziroma kombiniranje z drugimi sestavinami?

Naj pomislim. Nobena sestavina, razen jelke, na naši paleti ne prihaja iz gozda. Iz jelke pridobivamo ekstrakt, ki nastane s sekanjem lesa na majhne kose. Tako potem iz narezanega lesa izvlečejo ekstrakt, ki ga uporabljamo. To je tudi, kot sem že dejal, tipičen vonj, ki ga po navadi prepoznamo v gozdnih vonjavah, predstavlja pa čist gozdni vonj. Druge sestavine so prej omenjeni pačuli, ki je popoln za ponazoritev razkrajajočih se listov, spomni pa nas na sprehod po gozdu, kjer se srečujemo z ogromno strohnelimi listi, ki skozi proces razkroja oddajajo prav poseben zemeljski vonj. Tu je še cedra, ki ima tipičen lesni vonj, je pa zelo parfumski, zato se ga zelo dobro kombinira z drugimi dišavami. Tu ni veliko več sestavin, ki bi jih lahko dodali. Dišava vključuje sicer olje iz iglic bora, težava pa je, da se ta sestavina uporablja le v tehničnih izdelkih, zato ta vonj poznamo le iz osvežilcev zraka, čistil, mil ter morda kakšnih pripomočkov za savno. Ljudje v dišavah ne marajo tehničnih vonjav, saj jih ne privlačijo, na ta način pa ni pogojev, da bi dišava osvojila žirante na testiranjih. Naloga nas parfumerjev je, da hiši, ki nas za to plačuje, dostavimo kakovostne dišave, ravno zato pa je pomembno, da uporabljamo le ljudem ljube sestavine. Ne morem reči, da sem naredil najlepši možen gozdni vonj, če se ta ne bo prodajal. Rekli mi bodo adijo, spelji se. Morda vas bom malo razočaral, toda vključil sem toliko gozdnih sestavin, kot sem jih lahko, čez limit tehničnosti ne morem iti. Tudi zato kot rečeno 50 odstotkov sestavin predstavlja bolj lahka, cvetlična osnova z dodatkom primerne količine gozdnih vonjav, ki sem si jo lahko privoščil.

Kot parfumer, ki je izdelal dišave Escentric Molecules brez naravnih sestavin, kako težko vam je bilo izdelati čisto nasprotje tega?

Ne omejujem se na Escentric Molecules, kot veste, pa za vsako serijo uporabimo le eno samo molekulo, osrednji vonj pa je »poklon« tej molekuli. Gre za pravo dišavo. Ves čas pa imam polno idej, ki vključujejo naravne sestavine, saj dišavo sestavlja kombinacija sintetičnih in naravnih sestavin. Sem zelo raznolik, zato takoj, ko od podjetja Mäurer & Wirtz dobim povzetek, na primer Wakening woods of Scandinavia, v moji glavi že preračunavam, katere sestavine lahko uporabim. Takoj vem, kaj si želijo. Gre za industrijsko parfumerijo, saj si tudi pri Mäurer & Wirtz bolj želijo več stekleničk kot manj, zato vas mora dišava spomniti na gozd, nanj pa ne sme biti omejena, saj ni pogoja, da samo z izrazitimi lesnimi vonjavami osvojim testiranje. Ni strogega pogoja. To lahko naredimo le pri nekom, ki mu je vseeno, želi pa si le točno določenih vonjav, v tem primeru gozdnih. Vendar takšne dišave ljudi zjutraj ne navdušujejo. In tega ne maramo.

Lahko rečemo, da je ta dišava primerna tako za moške kot ženske? Kakšen tip osebe lahko nosi to dišavo?

Da, gre za unisex dišavo, ki jo lahko nosita oba spola. Sam mislim, da so vprašanja v stilu, »katera igralka bi lahko nosila ta parfum« ali »komu je ta parfum namenjen«, povsem brezzvezna. Videl sem moške, ki so nosili dišave, ob katerih sem rekel vau, to pa je drzno, videl sem tudi moške, ki so nosili klasične dišave, ki so bile takrat hit, s čimer tudi ni nič narobe. Lagal bi, če bi dejal, da se po testiranju usedem in si v glavi predstavljam osebo, ki bi nosila dišavo, da je dišava izdelana točno zanjo … To je nesmisel. Preprosto stvari ne delujejo tako. Vsak parfum je tako poseben, da ga ne moremo generalizirati in usmeriti v en karakter. Sicer obstajajo vonjave s pridihom usnja, ki so zelo moške, ki jih ne morejo nositi 18 let stari plavolasi športniki, ki igrajo tenis cel dan, takšni morajo nositi sveže dišave, ki se ujemajo z njihovim športnim duhom. Dišave lahko tako povežemo z določenim tipom, ne pa obratno. Lahko mi date nalogo, da dišavo zgradim okrog barve ali besede, saj mi da to prostor za razmišljanje. Sicer so možnosti omejene, vzemimo na primer modro. Tu so borovnice, ki so modre, tu je nebo ter nekaj cvetlic, ki ne dišijo ravno lepo, tu pa se naše možnosti končajo. Če pogledamo malce širše, pa je pod pravim kotom svetlobe in s peskom pod njo modra tudi morska voda. Tako lahko dišavi dodamo tudi pridih morskega vetriča, saj bi slednjega povezali z modro. To pa je to. Kaj pa rdeča? Obstaja veliko rdečih sadežev, tu so tudi vrtnice in še marsikatera druga rastlina, zato je rdeča nekoliko lažja za razmislek. Problem pa je, da lahko to, kar si predstavljamo ob misli na barvo, pomeni nekaj povsem drugega. Kaj pa potem? Ustvarili bi dišavo okrog rdeče barve, ki bi jo povohal nekdo drug in dejal: rdeča? To zame ni rdeča. Vonj je subjektiven, saj zaradi različne socializacije barve dojemamo drugače. Vaša babica je na primer kuhala drugačno hrano kot moja, vaše okolje je bilo drugačno, drevesa, rože, narava so drugačni … Tako ste se navadili stvari, ob katerih ste odrasli vi, jaz pa sem se navadil stvari, ob katerih sem odrasel jaz. In ravno zaradi te razlike drugače gledamo na stvari. Dišav torej ne moremo generalizirati, zato je na to vprašanje težko odgovoriti enoznačno.

Bi dejali, da je možno, da je parfum nekomu kot droga?

Seveda! Poznam precej ljudi, ki bi bili besni, če bi jim vzeli dišavo oziroma jo umaknili iz prodaje. Ljudje bi dobesedno ponoreli. Dišava namreč postane del njihove osebnosti, na njen račun pa najbrž prejmejo tudi kakšno pohvalo in ljudje se tega navadimo, saj radi prejemamo pohvale. Veste, jasno je, da dišava postane del vas. Poznam tudi ljudi, ki dišavo nosijo že 30, 40 let. Klasičen primer so dišave znamke Guerlain, ki je na trgu že res dolgo. Gre za odlično dišavo, ki pa so jo pred desetimi leti spremenili, saj najbrž niso več dobivali tako kakovostnih sestavin, zaradi česar slednja sedaj diši čisto drugače. Pri tem je posredovala tudi IFRA, ki so ji pri Guerlainu odgovorili, da dišave niso spreminjali. Čeprav je IFRA koristna organizacija, saj omejuje uporabo določenih sestavin, pa delovanje le-te škodi strankam, ki zaradi sprememb v receptih ne morejo več uživati v svojih najljubših vonjavah.

Videl sem, da ste v preteklosti sodelovali tudi s Karlom Lagerfeldom. Kako je bilo delati s takšnim genijem, kot je bil Karl?

Nikoli ga nisem osebno spoznal, saj sem z njegovim podjetjem sodeloval samo enkrat. Delali smo knjigo Paper passion, zato sem neposredno sodeloval le s tiskarsko hišo Steidl. Slednja je s Karlom sodelovala več kot dvajset let in zelo cenila njegovo delo in stil, to pa je razlog, da vse Chanelove tiskovine prihajajo iz Nemčije. Za omenjeno knjigo sem vzorce poslal tiskarju, slednji pa se je nato s Karlom ali pogovoril ali pa se z njim srečal v Parizu, večkrat pa mu je vzorce poslal kar po pošti. Karla tako nikoli nisem srečal v živo, tega pa niti nisem pretirano želel, saj je bil Lagerfeld izredna institucija, bil je zelo zaposlen s svojimi 1000 projekti, zato sem razmišljal, da v glavi zagotovo nima prostora, da bi razmišljal še o dišavah, na katerih sodelujemo. Mislim, da se dostikrat zgodi, kot v tem primeru, da ljudje preprosto nimajo časa za pomoč pri razvijanju dišave, sploh pri takšni, ki naj bi dišala kot papir. Tega tako pretirano ne obžalujem. 

Se spomnite, kdaj ste prvič povonjali kolonjsko vodo? Kdaj ste prvič prišli v stik s hišo 4711? 

Mislite klasično 4711 kolonjsko vodico? Moj prvi stik z njo je bila moja babica, ki je stekleničko ves čas nosila v svoji torbici, saj jo je uporabljala za osvežitev čez dan. Kolonjske vodice so mi zelo všeč, 4711 pa je čista klasika, kot otrok sem imel rad stare starše, ki sta bila »kul« in posledično je bila »kul« tudi kolonjska vodica. To je bil moj prvi stik, bil sem še otrok star nekje dve ali tri leta.

Priznati moram, da si novo dišavo Acqua Colonia Intense puščam na pisalni mizi, saj se med delom zelo rad osvežim, obenem pa v vonjavah najdem tudi inspiracijo. Kakšnim priložnostim so po vaše namenjene te dišave? Čez dan, zvečer?

Ker je steklenička večja kot klasične stekleničke, ki so jih pri 4711 Acqua Colonia izdelovali v preteklosti, gre po mojem za klasično dišavo. Nase jo nanesemo zjutraj, preden odidemo v službo, saj je dišava zelo obstojna in zdrži cel dan. Kolonjske vodice, ki so bile na policah v preteklosti, na primer limeta in muškatni orešček, niso bile tako zelo obstojne, zato jih je bilo treba nanašati nekajkrat dnevno. Kot rečeno pa je nova kolekcija Intense resnično lahko tretirana kot prava dišava, zato zadostujeta dva nanosa na vrat in na zapestje. To je to. Rekel bi, da vonj zdrži cel dan.

Ste že preizkusili druge različice iz linije Acqua Colonia Intense? Kaj si mislite o njih?

Da, povohal sem tudi drugi dve, ki sta delo parfumerjev IFF. Poslali so mi nekaj vzorcev in mislim, da so odlične, sam pa jih ne bi mogel izdelati. Preprosto imam drugačen podpis, želel pa bi si, da dekleta vonjajo nekaj drugega kot to. Gre za dve odlični, lepo zaokroženi dišavi, ki sta bolj kot kolonjski vodi podobni parfumu, čeprav naj to ne bi bili.

Kaj lahko danes najdemo v vašem laboratoriju?

Našli bi to kot po navadi, saj laboratorija ne spreminjam. Notri hranim sestavine ter super natančno tehtnico, s katero merim majhne količine ekstrakta, saj na ta način ne zapravljam dragocenih sestavin. V laboratoriju obdelam sestavine in jih zmešam, nato pa … ja nič, nato pa zapustim laboratorij in dišavo vonjam po svojem stanovanju.

So na obzorju morda tudi novi projekti z Molecule 05 Escentric Molecules?

So. Na police bodo dišave prišle konec marca. Uradno naj bi dišave predstavili na sejmu Exsence v Milanu, to pa bo tudi prva uradna predstavitev, na kateri bodo dišave dane na ogled javnosti. Dišava je že končana, glavna molekula pa je kašmeran, še ena lesna sestavina. Sama dišava je poklon kašmeranu, obenem pa predstavlja tudi poklon poletnim vonjavam, bolj natančno podnebju severozahoda Mallorce. Tam imam v hribih hiško, ki je locirana na 300 metrih nadmorske višine, vseeno pa je zelo blizu morja. Zato imam na voljo veliko dreves, med njimi 250 oljčnih, in odličen razgled na morje, saj imam na voljo kar 180 stopinjski pogled na obalo. Tu sem dolgo zbiral vtise o vonjavah, največkrat pa sem to počel poleti, zato je dišava na začetku zelo sveža ter rahlo pikantna, za kar skrbijo lovor, rožmarin in brin, moč pa je zaznati tudi pridih fige, saj imam na vrtu figova drevesa. Kljub temu pa je dišava še vedno bolj balzamično lesna, saj sem ugotovil, da bolj kot se bližamo koncu poletja, lepši, bolj sofisticiran vonj oddajajo stara drevesa. Ta dišava se igra okrog teh vonjav.

Tisoči in tisoči parfumov, različne kolekcije … Kako lahko oseba najde popolno dišavo zase?

Če mislite, da lahko pokrijeva vse dišave na trgu, potem vam lahko zaželim le lahko noč (smeh). Predstavljajte si, da obstaja deset podjetij, ki proizvajajo kavbojke, vsako podjetje pa izdelujejo pet različnih modelov. Na ta način bi lahko razdelali različne stile in se tako odločili, kaj pa kako. Obstaja 500 različnih proizvajalcev, vsak s po 20 različnimi modeli. Praktično nemogoče je predelati vse znamke in modele in tako pridobiti objektivno mnenje o vsakem modelu. Nemogoče je, zato ljudje izbirajo po različnih »kodah«. Sicer še vedno obstajajo ljudje, ki bi kupili le dišavo Gucci, nekateri mislijo, da je najboljši Tom Ford in zato nosijo le slednjega, nekateri pa mislijo, da smo najboljši mi, zato kupujejo le naše dišave. Mislim, da vse dišave, ki se proizvajajo res množično, dišijo podobno. V vseh najdemo isto noto, tako pri moških kot pri ženskih, zato je dišave še težje ločiti. Obstaja toliko različnih priredb znanih dišav, da težko ločimo, katera je katera. Hvala bogu obstaja nišni trg, na katerem lahko najdemo nekaj unikatnih dišav, čeprav tudi tu lahko najdemo kopije dišavnih klasik. Na primer obstaja znamka Nomenclature, ki je skopirala našo dišavo Escentric no. 1. Ko sem jo prvič povohal, sem vprašal, ali je to hec. Če ste nišna znamka, si tega ne smete privoščiti, saj je ravno to razlog, zakaj nišne znamke sploh obstajajo in verjamejo v svoj koncept.

Bi rekli, da se ljudje počasi navajamo le na eno dišavo, ali mislite, da si želimo raziskovati različne dišave?

Mislim, da je to čisto odvisno. Kot sem dejal, obstajajo ljudje, ki isti parfum nosijo 30, 40 let in sploh ne razmišljajo o spremembi. Na drugi strani pa so mlajši, ki mislijo, da je vsako leto čas za novo dišavo. Slednji se ne navezujejo na specifično dišavo in ves čas radi nosijo različne in nove, saj je veliko novih dišav podobnih tistim, ki na trgu že obstajajo. Tudi tega vprašanja ne moremo generalizirati, saj kot rečeno obstajajo ljudje, ki bodo celo življenje nosili le eno dišavo, obstajajo pa tudi ljudje, ki jim je vseeno in doma hranijo po 10 stekleničk in med njimi skačejo, ne da bi najprej porabili eno, saj nimajo specifičnega okusa. Enako je z videzom, nekateri so ves čas videti enako, upajmo, da dobro, nekateri pa svoj stil oblačenja radi menjajo glede na modne smernice. Gre za zelo odprto polje.