Irene Bertschek je vodja raziskovalnega področja „Digitalna ekonomija“ v ZEW – Leibniz Centru za evropsko ekonomsko raziskovanje v Mannheimu. Predava tudi na univerzi Justus-Liebig Universität Gießen, sicer pa je od maja 2019 članica strokovne komisije nemške zvezne vlade za raziskave in inovacije. V kratkem pogovoru nam je predstavila svoje misli glede digitalizacije, posledic pandemije, o vplivu digitalizacije na industrijo in nadaljnji uporabi napredne tehnologije v vsakdanjem življenju. Beseda je tekla tudi o razvitosti evropske industrije v primerjavi s svetovno, nekaj besed pa je bilo namenjenih tudi okoljevarstvu in željah o popolnih mestnih središčih.

Digitalizacija že močno spreminja gospodarstvo, pandemija Covid-19 pa številna podjetja sili, da stopijo v korak s časom še hitreje. Kakšne so začetne razmere?

Razmere se od industrije do industrije zelo razlikujejo. Ponudniki IT in finančnih storitev so že davno digitalizirali številne procese, pa tudi avtomobilska industrija doživlja spremembe, vendar lahko gradi tudi na še precej bolj avtomatiziranih delovnih procesih. To je še posebej ugodno zdaj v tej krizi, saj omogoča lažje vzdrževanje fizičnih razdalj, saj ljudje ne sodelujejo samo s človekom, temveč predvsem z roboti. Druge panoge proces šele začenjajo, za primer vzemimo gradbeno industrijo: v številnih podjetjih je digitalizacija omejena na elektronsko izdajanje računov, čeprav obstajajo prefinjene programske rešitve za načrtovanje in upravljanje stavb.

Na kaj ciljate z zadnjim stavkom?

Večina gradbenih podjetij je bila v zadnjih letih izredno zaposlena, zato je ostalo malo časa za reševanje vprašanj, povezanih s prihodnostjo. Na splošno zlasti mala in srednja podjetja zaostajajo, saj preprosto še niso razumela, kako pomembna in raznolika je digitalizacija. Nekateri mizarji namreč menijo, da navsezadnje pohištva ne znajo sestaviti digitalno. Seveda ne, vendar bi pohištvo lahko digitalno predstavili in bi bili tako vidni na trgu! Digitalizacija vpliva na vse. Večina velikih podjetij je to razumela.

Pogosto se govori, da imajo ameriške in kitajske korporacije nedosegljive prednosti. Kakšna je vaša ocena?

V gospodarstvu s platformo so ameriška podjetja, kot so Amazon, Google in Facebook, res daleč pred drugimi. To velja tudi za njihove kitajske kolege Alibaba, Tencent in Baidu. V Evropi je ta vlak že odšel, vendar je pri nas v nasprotju s prej omenjenim področjem gospodarstvo zelo napredno v industriji 4.0 in v segmentu umetne inteligence. To kažejo na primer patentne prijave, zato morajo podjetja ta položaj kar se da dobro izkoristiti.

Kako to doseči – na primer na področju mobilnosti?

Dober primer je nadzor prometnih tokov z uporabo umetne inteligence. UI lahko oceni velike količine podatkov iz različnih virov in izračuna optimalne poti. Informacije se lahko na primer nanašajo na vozila, geografske podatke ali vreme. Na ta način je mogoče bolje organizirati prometne tokove in preprečiti zastoje.

Profesorica Irene Bertschek je prepričana, da bo digitalizacija odločilno spremenila tudi način potovanja: “Moje sanje so mestno središče brez avtomobilov in popolna integracija vseh prevoznih sredstev.” Foto: Anna Logue Photography / ZEW

Kako si predstavljate digitalno nadzorovan promet prihodnosti?

Moje sanje so mestno središče brez avtomobilov s popolno integracijo na vsa prevozna sredstva. V središču bi lahko bila digitalna platforma, ki bi ves čas na uporabniku prijazen način zagotavljala vse pomembne in ažurne informacije. Kdaj naslednji avtobus z električnim pogonom odpotuje v center mesta? Kje lahko napolnim svoje e-kolo, medtem ko skočim po opravkih? Inteligentno povezovanje v kratkem časovnem intervalu naredi mesta bolj bivanju prijazna in prispeva k varovanju podnebja.

Kaj se še spreminja z mobilnostjo?

Z digitalizacijo se lahko izognemo številnim nepotrebnim potem, na primer, ko delamo v domači pisarni, med seboj komuniciramo s katere koli lokacije ali brez kančka truda nakupujemo preko spleta. Zanimivo je tudi, da so spletni pogovori z zdravniki postali vse bolj priljubljeni v času krize, kar bi lahko prineslo pozitivne rezultate tudi v prihodnosti. Dolgoročno lahko takšne digitalne rešitve pomagajo ohranjati podeželje kot kraj za življenje in delo.

Vse to deluje le z učinkovito infrastrukturo. Kakšno je stanje?

V Evropi so države, kot so Malta, Danska in Nizozemska, kjer ima več kot 90 odstotkov gospodinjstev izjemno hitro internetno povezavo z vsaj 100 Mbit/s. V Nemčiji ima le 75 odstotkov gospodinjstev zelo hiter dostop do interneta, zaradi česar zasedamo šele 16. mesto med 28 državami. Številna podjetja se pritožujejo zaradi teh pomanjkljivosti, saj brez dobre digitalne infrastrukture težko izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo Cloud Computing, Big Data, Industrija 4.0 ali UI. Poleg omrežja z optičnimi vlakni v državi potrebujemo zmogljivo celično omrežje, na primer za avtonomno vožnjo.

Kako trajnostno je forsiranje digitalizacije kot posledica omejevanja pandemije Covid-19?

Po akutni krizi se bodo nekatere stvari vrnile na svoje mesto, saj ljudje kot družbena bitja potrebujejo fizični stik med seboj, kadar pa digitalne rešitve prinašajo prednosti, jih bomo seveda še naprej uporabljali. Predvidevam na primer, da bodo imele domače pisarne, video konference, spletne trgovine in tele-svetovanje dolgoročnejšo večjo vlogo kot pred pandemijo.