POL STOLETJA USPEHOV

“Račji rep”, “RS” ali “2.7”. Porsche 911 Carrera RS 2.7 ima danes veliko vzdevkov. Pri tem pa je edinstven njegov pomen: bil je najhitrejši nemški serijski avtomobil svojega časa in prvi serijski model s sprednjim in zadnjim usmernikom zraka – zaradi slednjega je dobil vzdevek “račji rep”. S tem je Porsche leta 1972 začel trend zadnjih usmernikov zraka pri serijskih vozilih. 

  

Pred približno 50 leti je Porsche začel razvijati model 911 Carrera RS 2.7. “Porsche 911 Carrera RS 2.7 je bil zamišljen kot homologacijsko vozilo. To naj bi bilo zelo lahko in hitro športno vozilo,” se je spominjal Peter Falk, takratni vodja testiranja serijskih vozil pri Porscheju. Čeprav je modelska izvedba temeljila na modelu 911, je pozneje postala novo osnovno vozilo za dirkalne in rally steze z veliko tehnološkimi inovacijami. Najzmogljivejša izvedba prve generacije modela 911 je kot prvi 911 dobila oznako “Carrera” – pika na i za Porschejev program. Intenzivno so se ukvarjali z maso, aerodinamiko, motorjem in podvozjem. Približno 15 inženirjev je od maja 1972 razvijalo avtomobil, pridružili pa so se jim tudi zaposleni v proizvodnji.

Porsche je na začetku nameraval izdelati 500 vozil, da bi model 911 Carrera RS 2.7 homologiral za skupino 4 (posebna GT-vozila). Postal je vozilo s homologacijo za cestno vožnjo za kupce, ki so želeli sodelovati tudi na dirkaških tekmovanjih. 5. oktobra 1972 je bil novi model predstavljen na pariškem avtomobilskem salonu na lokaciji Porte de Versailles, že konec novembra pa je bilo prodanih vseh 500 vozil. Porsche je bil nad uspehom presenečen in je do julija 1973 uspel prodajo potrojiti. Skupno je bilo izdelanih 1.580 vozil, po tisočem vozilu pa je bil Porsche 911 Carrera RS 2.7 poleg skupine 4 homologiran še za skupino 3. Porsche je izdelal 200 vozil v lažji izvedbi “Sport” z opcijskim paketom opreme M471. Izdelal je še 55 vozil v dirkalni izvedbi, 17 osnovnih vozil ter 1.308 vozil v izvedbi “Touring” (M472). 

Pri 911 Carrera RS 2.7 v “lažji” različici (M471) je bila notranjost glede na želje kupca in datum proizvodnje omejena na najnujnejše, med drugim so manjkali zadnji sedeži, predpražniki ter ura, kaveljčki za oblačila in nasloni za roke. Na željo kupca sta dve lahki sedežni školjki nadomestili težja športna sedeža. Celo Porschejev grb na sprednjem pokrovu je bil sprva nalepljen. V primerjavi z izvedbo “Touring” (M472) je izvedba “Sport” tehtala 115 kg manj, masa praznega vozila je znašala 960 kg. Cena: 34.000 mark. Paket Sport je stal 700 nemških mark (M471), paket Touring pa 2.500 nemških mark (M472). Izbrani paket opreme je torej definiral ustrezno izvedbo modela 911 Carrera RS 2.7. 

2,7-litrski šestvaljni bokser motor z vbrizgavanjem bencina je pri modelu 911 Carrera RS 2.7 razvil 210 KM pri 6300 vrt./min in 255 Nm pri 5.100 vrt./min. To je pri športni izvedbi omogočilo pospešek od 0 do 100 km/h v 5,8 sekunde. S tem je model 911 Carrera RS 2.7 postal prvi serijski avtomobil, ki je presegel mejo šestih sekund, ki jo je postavila nemška avtomobilistična revija “auto, motor und sport”. Najvišja hitrost je bila višja od 245 km/h. (Touring 6,3 s, 240 km/h). RS 2.7 je postal popolna sinteza med maso, zmogljivostjo, aerodinamiko in vodljivostjo. 

Pri karoseriji je bil glavni cilj zmanjšanje mase: s tankimi pločevinami, tankimi stekli, plastičnimi deli in odpravo izolacije je morala skupna masa dirkalnikov pasti pod 900 kilogramov – to je bilo potrebno za homologacijo novega modela. Obenem je bilo treba izboljšati aerodinamiko: pri visokih hitrostih je bil cilj čim bolj zmanjšati vzgon na sprednji in zadnji premi, da bi dosegli bolj nevtralno vodljivost vozila. Inženirja Hermann Burst in Tilman Brodbeck sta skupaj s stilistom Rolfom Wienerjem prvič razvila zadnji usmernik zraka, ga testirala v vetrovniku ter na testnih progah. Cilj je bil ohraniti sklenjeno obliko karoserije modela 911, kompenzirati pomanjkljivosti poševnega zadka z ustreznimi in slogovno sprejemljivimi ukrepi ter s tem izboljšati aerodinamiko modela 911. 

Novi “račji rep” je bil privzdignjen in je s tem 911 Carrero RS 2.7 pri hitri vožnji lahko močneje pritisnil proti cesti, motor v zadku pa je oskrboval z dodatnim zrakom za hlajenje. Pri tem je bil učinek dosežen brez povečanja zračnega upora – dejansko se je najvišja hitrost povečala za 4,5 km/h. “Med testiranji smo ugotovili, da lahko z višjim usmernikom zraka povečamo najvišjo hitrost, ker je bil zračni upor manjši. Zato smo zadnji usmernik zraka milimeter po milimeter zviševali s pločevino na poudarjenem robu, dokler nismo dosegli skrajne točke, na kateri se je zračni upor spet povečal,” je pojasnil Peter Falk. 5. avgusta 1972 so trije Porschejevi zaposleni na nemškem Uradu za patente vložili prijavo patenta št. 2238704.

Inženirji so se lotili tudi podvozja: Porsche je na dirkalnih stezah pridobil izkušnje s širšimi zadnjimi kolesi, zato so razvojni inženirji to preizkusili tudi pri modelu 911 Carrera RS 2.7. “S širokimi pnevmatikami na zadnji premi smo želeli izboljšati vlečno silo in vodljivost, saj je masa na zadnji premi največja,” se je spominjal Peter Falk. Prvič pri Porscheju je imelo serijsko vozilo na sprednji in zadnji premi različne velikosti pnevmatik. Spredaj so bile nameščene pnevmatike 185/70-VR-15 s Fuchsovimi kovanimi platišči 6 J x 15, zadaj pa pnevmatike 215/60-VR-15 s 7 J x 15. Da so jih lahko namestili, je Porsche karoserijo na zadku v predelu kolesnih ohišij razširil za 42 mm. “Potem ko se je to dobro obneslo pri razvoju, proizvodnji in prodaji, so to kombinacijo dobili vsi naslednji modeli,” je povedal Peter Falk. 

Zaradi spremenjenega pravilnika za športne prototipe, ki je onemogočil nadaljevanje zaradi nove omejitve gibne prostornine na tri litre, je Porsche končal zelo uspešno obdobje. Po dirkaški premieri modela 911 Carrera RSR (racing-sport-racing) z močno razširjeno karoserijo na dirki Tour de Corse novembra 1972 se je Porsche odločil, da bo leta 1973 razširil zgodbo o uspehu Porscheja 911 v motošportu. V začetku februarja 1973 je model RSR, ki sta ga vozila Peter Gregg in Hurley Haywood, na 24 urni dirki v Daytoni z 22 krogi prednosti prečkal ciljno črto. To je bil odličen začetek nove sezone. Herbert Müller in Gijs van Lennep sta maja 1973 zmagala na dirki Targa Florio. “Zmaga je bila za nas pomembna, saj se je izkazalo, da je RSR z večjim zadnjim usmernikom zraka zelo hiter na dirkalnih stezah in stezah za rally,” se je spominjal Peter Falk. V prvi sezoni je 911 Carrera RSR osvojila tri mednarodna in sedem nacionalnih prvenstev – s tem je postavila temelje za uspeh modela 911 za naslednja desetletja. Na mednarodni dirki prvakov (International Race of Champions, IROC) oktobra 1973 je Roger Penske iz ZDA prijavil dvanajst enakih modelov 911 Carrera RSR 3.0, v katerih so se med seboj pomerili vozniki iz različnih tekmovalnih razredov. 

Z modelom 911 Carrera RS 2.7 pa Porsche ni razvil le športnega avtomobila za dirkališče, temveč tudi avtomobil, ki so ga kupci lahko uporabljali tako za vsakodnevno vožnjo kot tudi za dirkanje. S potovalnim avtom na dirkališče. Tedanje oglaševanje ga je opisovalo takole: “Njegov repertoar: po cesti na dirko in nazaj domov. V ponedeljek v pisarno. V torek v Ženevo. Zvečer nazaj. V sredo po nakupih. Mesto. Prometni zastoji. Počasne kolone, ampak nobena svečka ne zataji, nobena sklopka ne odpove. Četrtek je dan za regionalno cesto, avtocesto, serpentine, poljske poti, cestna gradbišča, petek pa za vožnjo na kratke relacije in večkratne zagone hladnega motorja. V soboto s počitniško prtljago na Finsko. Carrera RS – z neskončnimi rezervami za hitre pospeške in dolge relacije.” 

Napis “Carrera” je prvič krasil stransko silhueto med kolesnima ohišjema pri modelu 911 Carrera RS 2.7. Španska beseda v slovenščini pomeni “dirka”, RS na zadnjem usmerniku zraka pa pomeni “Rennsport” oz. dirkanje. Za Porsche je bila dirka “Carrera Panamericana” povod za poimenovanje. Na vztrajnostni dirki je Porsche leta 1953 z modelom 550 Spyder prvič osvojil razredno zmago. Leta 1954 je sledila senzacija in začetek novega imena: Porsche je z modelom 550 Spyder osvojil tretje mesto v skupnem seštevku. V naslednjih letih je Porsche uporabljal ime Carrera za najzmogljivejša vozila z motorjem s štirimi odmikalnimi gredmi/Fuhrmannovim motorjem iz leta 1954, na primer za model 356 A 1500 GS Carrera ali 356 B 2000 GS Carrera GT. Pri Porscheju 904 Carrera GTS iz leta 1963 napis “Carrera” krasi zadek, pri modelu 906 Carrera 6 iz leta 1965 pa stranski blatnik za sprednjim kolesnim ohišjem. Po navedbah tedanjega časa je Carrera veljala tudi kot “predikat kakovosti za tehnično poslastico, ki se je izkazala na dirkališčih in rally stezah”. Skratka, to je bilo popolno ime tudi za prihodnji vrhunski model 911. “Že takrat slavno ime “Carrera” smo želeli dodeliti serijskemu modelu in smo razmišljali, kako bi to najbolje predstavili,” se je spominjal Harm Lagaaij, takratni oblikovalec pri Porscheju. Odločili so se za površino med kolesnima ohišjema.

Poleg napisa “Carrera” je Porsche nudil dodatne markantne oblikovalske posebnosti: na voljo je bilo 29 barv laka, nekateri v izrazito živih barvah, 27 so jih proizvajali, med njimi so bile tudi svetlo rumena, rdeča in rdečeoranžna. Poleg tega je Porsche izpolnil tudi individualne zahteve kupcev glede barve. S karoserijo ali napisom “Carrera” ob straneh so se platišča, med drugim pri belih vozilih z rdečim, modrim ali zelenim napisom, barvno ujemala. Napis ima še danes izjemni pomen, prav tako tudi dolgo znana kratica RS. Vedno znova se navaja pri izrazito športnih modelih 911 – tako kot pred skoraj 50 leti. 

V Porschejevem muzeju bo od 20 septembra 2022 posebna razstava ob 50-letnici modela 911 Carrera RS 2.7.