BREZ IZGOVOROV!

Rak je vse večji javnozdravstveni problem, ki je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. A več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti. V Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET zato s kampanjo #BREZizgovorov opozarjajo, kako pomembno je, da vsak od nas dobro pozna svoje telo, zna prepoznati prve znake nevarnih sprememb in hitro ter učinkovito ukrepati. Brez izgovorov. Od hitre reakcije je namreč odvisna uspešnost zdravljenja – in to odgovornost prvega koraka moramo sprejeti nase.

»O skrbi za lastno zdravje je potrebno razmišljati večplastno,« je na današnji novinarski konferenci poudarila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr.med., Združenje zdravnikov družinske medicine. »Človek je tehnični vzdrževalec svojega telesa,« je slikovito dejala in poudarila, da se moramo zavedati, kako pomemben je hiter prvi korak. Samoopazovanje, hitra reakcija in odhod k zdravniku sta namreč osnova za to, da se zdravstvena obravnava in v naslednjem koraku ustrezno zdravljenje sploh lahko zgodita.

Stran s strahovi in hitro reagiranje sta nujen prvi korak do hitre ozdravitve

Praktično za vsakega je ta prvi korak povezan s strahom, zanikanjem, pa tudi izgovori, s katerimi si nevarne simptome pojasnjujemo in potiskamo na stran. Ta sistem tiščanja glave v pesek pa je glavni razlog, da se zdravljenje zgodi prepozno, s čimer sta otežena tudi njegov potek ter uspešnost.

»Zato tovrstne kampanje, skozi katere posameznika ustrezno ozavestimo, zelo pripomorejo k večji skrbi,« dodaja Kopčavar Guček. Danes je ta zavest višja kot nekoč, a še vedno ne zadostna. »V naše ambulante pride tudi do 40 odstotkov ljudi, za katere se izkaže, da raka nimajo. Tistih, ki pridejo prepozno, ko je rak že napredoval, pa je po moji splošni oceni iz naših izkušenj nekje med 10 in 20 odstotkov.« Še vedno je skoraj polovica rakov takih, ki bi jih lahko preprečili, če bi upoštevali pravilo hitrega ukrepanja in preventivnega ravnanja, kot je udeležba presejalnih programov.

Med alarmantnimi znaki, ki zahtevajo takojšnjo reakcijo, so spremembe kožnih znamenj, kakršnekoli zatrdline na telesu, uporen kašelj, izguba teže brez pravega razloga, kri na blatu in urinu, krvav izcedek iz dojke, pa tudi nočno potenje, nenadna izguba las, nenadne spremembe pri izločanju ter nenadno neurejena prebava. Omenjeni znaki so le nekateri izpostavljeni, podrobno jih za vsakega od najpogostejših rakov Onko Net opredeljuje na www.onkonet.si

Ne mecite stran povabila na presejalni program

V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe: Dora, Svit in Zora. Medtem ko vsi trije odkrivajo rakava obolenja, še preden se hujši znaki pojavijo, programa Dora in Svit odkrivata tudi predrakave spremembe, ki bi se potencialno v rakava stanja lahko razvile. Zato jih preventivno odstranijo še preden se razvijejo.

Kako pomembno je odzivanje na povabila preventivnih presejalnih programov, zna pritrditi tudi Franci Strle, ambasador programa SVIT, ki se je pred leti še vedno dovolj hitro odzval na povabilo k pregledu programa Svit. »Na prvo povabilo se je odzvala samo žena, sam sem mislil, da tega ne potrebujem. Ko je povabilo prišlo naslednjič, me je prepričala in sem se odzval tudi sam. Na srečo še dovolj hitro. Zato res iskreno pozivam vse, da se odločijo za preventivno ravnanje. Udeležba v presejalnih programih lahko reši življenje.«

Vsi trije omenjeni programi so pri nas uspešni, dosegajo prek 70% odzivnost oziroma udeležbo. »Program Dora je v preteklem letu dosegel celo rekorden odziv, 77 odstotkov,« je pojasnila izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ta praksa vpliva na uspešnost zdravljenja, saj je rak, ki je odkrit zgodaj, ozdravljiv. »V Sloveniji se je preživetje v zadnjih dobrih 30 letih povečalo za 100 odstotkov. Če smo tri desetletja nazaj 5-letno preživetje beležili v 30 odstotkih, je danes 60-odstotno.« To je velik dosežek, kateremu gre dodati še bliskovit razvoj stroke ter konstantno izobraževanje, ki se na področju onkologije redno izvaja.

Preživetje se torej povečuje. Kot pravi Maja Ravnik, dr. med., predstojnica oddelka za onkologijo UKC Maribor, »je ravno ta kazalnik tisti, ki podaja vpogled v celotno sliko. Prihod bolnika vpliva na to, kako se bo vse odvilo dalje; ali bo iz te vstopne točke hitro napoten v obravnavo, kako bo ta potekala, kako uspešno bo zdravljenje pa tudi kako hitro se bo posameznik vrnil nazaj v družbo, saj je rehabilitacija pomemben del celotnega procesa.«

Pri preventivnem ravnanju gre upoštevati tudi družinsko zgodovino. Že samo poznavanje zgodovine raka v družini, naj bo motivacija in opozorilo za skrbno samopregledovanje in spremljanje telesnih sprememb. »Danes vemo, da je dednih približno 10 odstotkov rakov,« pojasnjuje izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., zato dodatna pozornost pri poznavanju družinske anamneze ni odveč. S slednjo naj bo seznanjen tudi vaš družinski zdravnik, ki bo znal ustrezno spodbuditi k preventivnemu ravnanju.

Evropska priporočila

K zmanjševanju možnosti obolenja za rakom pa spodbuja tudi Evropski kodeks proti raku, ki postavlja 12 priporočil. »Čeprav se ta priporočila na prvi pogled morda zdijo preprosta, je znanstveno dokazano, da vplivajo na pojav raka,« pravi Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja in predstavnica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Kodeks se tudi na vsake toliko let redno obnavlja in dodaja nova spoznanja ter smernice. Aktualni kodeks med drugimi priporočili izpostavlja tudi izogibanje alkoholu in kajenju, sončnim žarkom, pa skrb za zdrav življenjski slog, prehrano in redno gibanje ter tudi udeležbo v presejalnih programih, cepljenje otrok v programih proti raku, ki že obstajajo, spodbujanje dojenja in zmanjševanje hormonskih nadomestil v času menopavze. Podrobneje o priporočilih najdete tukaj.