Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljš e, kot mislimo

Koliko ljudi na svetu ima vsaj delen dostop do elektrike? Koliko deklic danes dokonča osnovno šolo v vseh državah z nizkimi dohodki? Kje živi večina svetovnega prebivalstva? Koliko zdaj eno leto starih otrok na svetu je bil o cepljenih proti kakšni bolezni? Kolikšen delež svetovnega prebivalstva živi v skrajni revščini?

Poznate odgovore na ta vprašanja?

Če sodite v svetovno povprečje, obstaja zelo velika verjetnost, da vaši odgovori ne bodo pravilni. Kadar nam namreč postavijo preprosta vprašanja o svetovnih gibanjih – kolikšen odstotek ljudi na svetu živi v revščini, zakaj svetovno prebivalstvo narašča, koliko deklet konča osnovno šolo –, so naši odgovori sistematično napačni. Tako napačni, da celo šimpanz, ki naključno izbira med njimi, vztrajno ugiba bolje od učiteljev, novinarjev, investicijskih bankirjev in celo Nobelovih nagrajencev. V zadnjih desetih letih je sedaj že pokojni profesor mednarodnega zdravja, svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa ter znan javni pedagog Hans Rosling več sto podobnih faktografskih vprašanj o revščini in bogastvu, rasti prebivalstva, rojstvih, smrtih, izobraževanju, zdravju, spolu, nasilju, energiji in okolju – torej vprašanj o osnovnih svetovnih vzorcih in gibanjih – postavil več tisoč ljudem po vsem svetu. Preizkusi niso bili zapleteni in niso vsebovali zavajajočih vprašanj. Pazil je, da je uporabil samo tiste podatke, ki so bili dobro dokumentirani in nesporni. Kljub temu se je večina ljudi odrezala izjemno slabo. V knjigi z naslovom Faktografija, ki jo je napisal skupaj s sinom Olom Roslingom in snaho Anno Rosling Rönnlund, Hans Rosling ponuja razlago, zakaj se to dogaja. V delu razkriva deset nagonov, ki izkrivljajo naš pogled – od nagnjenosti po deljenju sveta na dva tabora (običajno na nekakšno različico nas in onih), prek tega, kako spremljamo medije (kjer vlada strah), do tega, kako dojemamo napredek (v prepričanju, da nam gre v glavnem na slabše).

NAŠA TEŽAVA JE V TEM, DA NE VEMO, ČESA NE VEMO, IN DA CELO UGIB AMO NA PODLAGI NEZAVEDNIH IN PREDVIDLJIVIH PREDSODKOV.

Kaže, da je svet kljub vsem svojim pomanjkljivostim v precej boljšem stanju, kot si morda mislimo. To ne pomeni, da ni resnih nerešenih vprašanj. Ampak če smo ves čas zaskrbljeni zaradi vsega, namesto da bi usvojili svetovni nazor, ki temelji na dejstvih, lahko izgubimo sposobnost osredotočiti se na stvari, ki nas najbolj ogrožajo.

O AVTORJIH

Hans Rosling je bil zdravnik medicine, profesor mednarodnega zdravja in znan javni pedagog. Rodil se je na Švedskem leta 1948. Študiral je statistiko in medicino na univerzi v Uppsali ter javno zdravje na medicinski fakulteti v Bangaloreju v Indiji. Od leta 1997 naprej je predaval o mednarodnem zdravju na Karolinskem inštitutu, medicinski univerzi v Stockholmu na Švedskem. Pri raziskavah se je osredotočal na povezave med gospodarskim razvojem, kmetijstvom, revščino in zdravjem. Bil je svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa ter soustanovitelj Zdravnikov brez meja na Švedskem. Predaval je finančnim ustanovam, mednarodnim podjetjem in nevladnim organizacijam, njegovih deset predavanj TED ima več kot 35 milijonov ogledov, bil pa je tudi uvrščen med sto najvplivnejših ljudi na svetu po izboru revije Time. Leta 2005 je s sinom Olom Roslingom in snaho Anno Rosling Rönnlund soustanovil fundacijo Gapminder, katere poslanstvo je boriti se proti pogubni nevednosti s svetovnim nazorom, ki temelji na dejstvih in ki ga lahko vsi razumejo.