GLASBA IN MOTOŠPORT, DIRKALNIK IN ORGLE
Cameron Carpenter ne skriva dejstva, da je ekstravertni tip osebe, ki rad potuje po svetu z orglami, ki so skupaj z njegovo izjemno karizmo in pogumom pomagale spremeniti obraz klasične glasbe. Tokrat je pred avstrijsko tekmo za veliko nagrado formule ena meje svoje zmogljivosti potisnil še dlje kot po navadi, saj je v sodelovanju s tolkalci, zborom, piloti nad glavo in izjemnimi dirkalniki ustvaril edinstveno glasbeno doživetje ‘Drum the Bull’, ki je vzelo dih vsem navzočim, brez sape pa je za nekaj časa najbrž ostal tudi sam. Ameriški glasbenik nam je v kratkem pogovoru namreč povedal več o svoji vlogi pri igranju orgel visoko na vrhu tovornjaka Rally Dakar. Zanimivo pa je, da je vse vragolije pri izvedbi tega podviga opravljal kljub strahu pred višino. Če bi vam dejali, da je v klasični glasbi našel povezavo z luksuznimi dirkalniki formule ena, nam najbrž ne bi verjeli, zato vas prepuščamo prijetnemu intervjuju, v katerem boste izvedeli, kje se skriva ta povezava, in tudi marsikatero drugo zanimivost.
Kakšna je bila izkušnja, kako ste se počutili?
Cameron Carpenter: To je bila res dobra izkušnja in izjemna stvar. Nikoli nisem storil česa podobnega. Prej sem sicer že izvedel nekaj norih stvari, toda prvič sem se v avanturo podal skupaj z različnimi vozniki in ljudmi, da bi videl, kako se slednji lotijo zadeve. Kot klasični glasbenik sem rad izvzet iz klasičnega konteksta.
Kako zabavno je bilo delo z drugimi ljudmi iz samega vrha njihovega poklicnega delovanja, kot so dirkači in piloti?
Cameron Carpenter: Kdo ne bi rad sodeloval z ljudmi, ki so ves čas pri vrhu? Čedalje bolj redko je, da se človeku pokaže takšna priložnost. Vse doda k temu, kakšen glasbenik postaneš. Saj ne, da je igranje orgel kdo ve kakšna komplicirana umetnost, ampak če vedno igrate iste melodije v istem kontekstu, potem svojega znanja in kroga preprosto ne razširite. Prav neverjetno je bilo postati del projekta ter predstavljati orgle in klasično glasbo. Organisti igrajo sami, gre namreč za izvirni inštrument namenjen družbeni razdalji, zato je lepo biti del nečesa, kar je na tako visoki ravni priljubljenosti, kot so dirke formule ena.
Kaj je bil za vas največji izziv?
Cameron Carpenter: Iz moje perspektive sem moral ustvariti zaupanje, da so inženirji opravili svoje delo in da orgle ne bodo padle in se polomile. Poleg tega nisem vajen višine in igranje tako visoko je zahtevalo veliko volje, da sem temu sploh dal priložnost.
Ali obstaja vzporednica med ritmom glasbe in ritmom športa oziroma bolj natančno formule ena?
Cameron Carpenter: Mislim, da se večina klasičnih glasbenikov s tem ne bi strinjala, vendar sam verjamem, da obstaja. Obstaja povezava z vozniki dirkalnih avtomobilov. Ko ustvarjam svojo glasbo, nadzorujem stroj. In v formuli ena vozniki ne dosegajo hitrosti sami, ampak nadzorujejo natančen stroj, ki odraža njihov slog in sposobnost zmagovanja na dirki.
Ste že razmišljali o tem, kateri projekt bi lahko bil naslednji?
Cameron Carpenter: Predvidevam, da bo ta akcija sprožila kar nekaj idej, toda ena stvar, ki mi jo je projekt že dal, je, nekoliko več zaupanja v moje sposobnosti. Spominja me, da lahko še naprej širim svoja obzorja in možnosti.