Ko se iz predmestja Londona voziš z vlakom proti univerzitetnemu mestu Oxford, ti niti na kraj pameti ne pride, da boš v tem mestu, ki kriči od znanja in veleumov, prav iz vsakega vogala arhitekturno starodavno zasnovanih stavb, lahko ugledal tako čudovito moderno proizvodnjo, kot sem jo imel ob koncu leta možnost spoznati in zaznati s prav vsemi čutili tudi sam. Če vam izpostavim le njeno ime Mini, je bilo to odkrivanje znamke, skozi njihovo produkcijsko enoto v Oxfordu pravo popolno nasprotje besede mini. Zibelka, kjer že več kot 100 let nastajajo takšna in drugačna vozila, je ugledala luč sveta, ko je gospod William Morris leta 1913 prav na današnjem mestu postavil takratne prve zametke tovarne vozil in kasneje je nastala na tem mestu tudi čudovita znamka osebnih vozil, ki je, ja, zapisal bom, prav seksi. Igriva, dinamična, barvita, dodelana in tako zelo drugačna od prav vseh znamk vozil na svetu. Če me je pred leti fasciniral njihov Clubman, sem bil toliko bolj presenečen v klasičnem Pacemanu, še zlasti v tistem iz 80. let preteklega stoletja. Zgodba dobi povsem edinstveni dotik, ko spoznaš simpatičnega Jasona R. Fielda, a o njem povem več kasneje, saj me misli nanj večkrat igrivo spomnijo na njegovo strast in strast cele njegove družine. In ker že leta lahko vsaj kanček uživam v edinstvenem privilegiju, da kdaj pa kdaj obiščem katero od tovarn, je bilo tudi tokratno doživetje polno pričakovanj, ki pa so bila ne le upravičena, pač pa povsem preseženo doživeta.  Vse od leta 2001, ko je tu na novo startala proizvodnja novega Minija, je bilo izdelanih več kot 3,6 milijona vozil, v povprečju pa dnevno prevozi produkcijsko linijo tudi do 1000 vozil, ki se lahko srečajo z njihovimi novimi vozniki v več kot 110 državah vsega sveta, kjer danes vozimo sodobne Minije. Da orišem celotno produkcijsko shemo, je lažje, če razložim, da ima Združeno kraljestvo Velike Britanije kar tri produkcijske centre znamke Mini, Plant Hams Hall, kjer izdelujejo mašine, Plant Swindon, kjer stisnejo karoserijski del in sestavijo spodnji del vozila ter nato še Plant Oxford, kjer ustvarjajo karoserijski del, ga pobarvajo in dokončno sestavijo. In ta del, mi je bilo še posebej ljubo videti, saj šele v tej fazi razumeš, kako zelo se pri znamki potrudijo, prvič, za njihove zaposlene, da ne dvignejo več kot 8 kilogramov v katerikoli fazi montaže in sestave, ter hkrati za nas uporabnike, voznike, saj je skorajda vsako vozilo Mini popolni unikat, bodisi z izbrano barvo, modelom, izbranimi dodatki zunanjosti ali notranje opreme s posebnimi linijami, ki vozilo Mini naredijo tako zelo igrivo in več kot le poželjivo. Prvi dvosed, ki je bil izdelan v tej tovarni, je bil v letu 1913 Morris Oxford. V petdesetih letih je tovarna proizvajala različne modele vozil, vključujoč tudi model Morris Minor, saj je po vojnem času želja po vozilih po vsem svetu strogo naraščala. Med leti 1959 in 1968 je bilo ustvarjenih 602.817 Minijev, medtem ko je bila najvišja sezona produkcije med letoma 1966 in 67, ko so proizvedli kar 94.889 vozil na tej proizvodni enoti. V letu 2019 je bilo proizvedenih več kot 234.501 vozil, in ko se sprehodiš skozi tovarno, lahko na vsakem koraku opaziš, koliko je bilo proizvedenih vozil prav v tem trenutku, koliko v celem tednu in v kateri fazi natanko se nahaja proizvodni proces. Osebno me je sprejela ekipa, ki skrbi za pogovor z mediji in simpatični Leonel, ki je bil pred leti turistični vodnik, in je skupine večkrat vodil skozi tovarno, je danes uslužbenec, ki skrbi prav za tovrstne prigode, kot je bila moja. Ekipa skupaj z Leonelom, mi je najprej razložila, da ne smem imeti s seboj mobilnega aparata, ter mi z velikim ponosom razkazala drobni muzej in prvo pravo vozilo izdelano v tej tovarni. Sam povsem priznam, da sem navdušen nad informacijami in končno znanja, zakaj nekemu Miniju pravimo v naših deželah pogosto tudi Mini Morris, komajda čakal, da se odprejo tudi veličastna vrata v tovarno, kjer bom lahko še sam na lastne oči uzrl, kako se zgradi tega seksi avtomobilskega mogočneža, ker je, ko ga voziš, daleč od malčka ob vseh zmogljivostih, ki jih vozilo ima, je pravi mogočnež. Ste se že vprašali, kdaj in kako ga lahko izdelajo v vsega skupaj dobrih 23 urah? V tovarni to zmore približno 4500 delavcev iz več kot 70 držav, ki delajo v treh izmenah. Ob tem lahko izdelajo modele, tako 3-vratnega kot 5-vratnega MINI Hatch, MINI Clubman, MINI Jaohn Cooper Works in na novo tudi poželjivega MINI Electric.

Vsa vozila so izdelana v isti proizvodni liniji, njihov sistem izdelovanja pa omogoča prestavitev dela iz tri- na petvratni model ali različnih v izjemno hitrem času oziroma zaporedju. In če sem kdaj v življenju podoživel nekaj hipov iz filma Matrix ali doživel skorajda znanstveno fantastiko in v njej sodeloval, je bilo to, ko sem vstopil v del izdelovanja avtomobilske vozniške kletke. Več kot 1000 robotov na enkrat se premika in sestavlja več kot 430 delov, posamezno ogrodje tehta med 350 in 400 kilogrami in ima med 5000 in 6000 varilnih točk, kar posebej za to razviti in usposobljeni roboti izdelajo do najmanjšega detajla natančno, tudi pri 1500 stopinjah. Vezni šivi bi ob skupnih sestavljankah obsegali vse do 60 metrov, izdelava celotnega ogrodja pa v povprečju potrebuje nekje med sedmimi urami in pol časa. Glavni cilj tovrstnih izdelav je ustvariti lahko in varno ohišje. Skozi celoten proces izdelave pa je umerjenih veliko točk, kjer se preveri najvišja zahtevana raven kakovosti, ki jo zahteva znamka, kot je Mini. Vsega 1,7 kilometra potrebujejo v procesu montiranja notranjih elementov, kjer je izjemoma nenehno prisotna človeška roka. Vsaka posamezna faza je izdelana v vsega 67 sekundah v produkcijskem procesu, celoten potek skupaj pa je sestavljen v petih urah in pol. Ob proizvodnji je navzočih kar 450 podizvajalcev različnih elementov. V letu 2019, ko je znamka Mini praznovala častitljivih 60 let, je bil izdelan tudi 10 milijonti Mini v mesecu juliju. Sam sem imel priložnost poklepetati z na začetku članka omenjenim Jasonom R. Fieldom in njegovimi sodelavci, nekateri so v podjetju začeli kot pripravniki, nekateri so bolj aktivni pri novih tehnologijah in novi električni smeri, v katero se razvijajo vozila. Jason je pred leti v tovarni med prakso spoznal tudi svojo srčno izbranko, katere oče je bil eden od prvih finančnih podpornikov Williama Morissa in Sira Aleca Issigonisa, ter do danes ohranja edinstveno ljubezen do znamke Mini, tako kot njegova celotna družina. Če pozorno pogledate slike, ki so uporabljene ob postavitvi članka, opazite tudi njegovo neverjetno zbirateljsko kolekcijo, ki obsega kar dvanajst posebej izbranih vozil znamke Mini in v enem od njih sem skupaj z njim tudi sedel in poklepetal. In Mini je tako del njihovega življenja, na vsakem koraku. Ker sem pred leti določeno obdobje vozil Clubmana in velikokrat uspel preizkusiti številne izpeljanke, med katerimi mi srce še posebno zaigra ob drzno hitrem Johnu, lahko zapišem, da Jasona in njegovo družino povsem razumem. Težko se je ob številnih opcijah odločiti le za eno vozilo Mini. Ko sem zaključeval ogled tovarne in prijeten pogovor z ustvarjalci vozil britanske znamke, sem na poti proti vlaku, s katerim sem se odpeljal nazaj proti Londonu, razmišljal, le kateri bo nekoč, zdaj bolj mislim kmalu, zelo kmalu spet postavljen na moje dvorišče in v mojo garažo. Countryman, Clubman, Electric, Cabrio, John, ja, izbor je kar težaven, a prepričan sem, da smo vam vsaj malo uspeli približati to res divjo seksi avtomobilsko igračo. Mini je zame res seksi, zelo seksi!