Zagrebška ekskluzivna parfumerija nišnih dišav Lana nam je pričarala edinstveno druženje z enim izmed največjih imen iz sveta nišne parfumerije. Energijsko polnim Francozom Françoisom Héninom, ki je del svoje mladosti preživel v Vietnamu in ima številne esence najdražjih elementov v malem prstu. Razkošna parfumerija Jovoy je tako le del, kjer si vse svetovne zvezde in posamezniki v Parizu lahko poiščejo še tako zahtevno esenco in dišavo ter hkrati tudi znova oživljeno znamko z več kot stoletno tradicijo, ki ji je nov val energije vdahnil prav François Hénin s svojo ekipo in novimi kreacijami. Za vse dišavne sladokusce sta tako parfumerija Lana v Zagrebu kot tudi parfumerija Jovoy enosmerna ulica do okušanja in oživitve čudovite kreacije parfumskih velemojstrov iz vsega sveta. Zgodba o vikontesi, ki se je poročila z mlajšim moškim, kmetom, prednikom prvih piratov, pa je le ena iz niza življenjskih dogodivščin humorno navdihnjenega Françoisa Hénina.

Kdaj ste zavonjali prvi parfum oziroma kdaj ste ga kupili ali ga dobili v dar in kateri je bil?

FRANÇOIS HÉNIN: Seveda se spominjam, bil je Cacharel pour Homme, zelo zgodnja edicija in je bil razpoznaven v moji generaciji, moral si ga imeti. Kar sem imel rad pri tem parfumu, je bilo, da je bil razpoznaven, opazen, bil sem še najstnik, fant, ne mož, kot sem danes. Dal mi je neke vrste samozavest, bil je izjemno pomemben parfum v tistem času. To ni bil vonj, ki bi ga komu ukradel v tistem času, očetu ali bratu, ki ga nikoli nisem imel, ali materi, ki je nosila izjemno močne parfume že v tistem obdobju. Takrat sem imel oko za lesno začimbne vonje, danes bi lahko nosil tudi parfum z gardenijo.

Jovoy ni le parfumska znamka, pri vas gre tudi za čudovito nišno parfumerijo, ki je že leta prisotna v samem centru Pariza. A kaj je bilo prej, butik specializiran s posebej izbranimi parfumi ali sama parfumska znamka?

FRANÇOIS HÉNIN: Odlično vprašanje ste mi postavili. Jovoy je na neki način kot spoštovana ga. Lana tu v Zagrebu ali kot kakšna druga prestižna parfumerija kje drugje. Povsem smo se posvetili nišni parfumeriji. Izvorno blagovno znamko smo oživili skupaj z mojo sestro in mojim bratrancem v letu 2006. Imeli smo tudi zelo romantično idejo oživiti prvotno stekleničko, s katero se je pred leti predstavila znamka Jovoy. Ne vem zakaj, a pri moških parfumih je to malo drugače. Prva leta so nam dovolila, da smo napravili tiste prave korake v tej industriji. Z lahkoto bi napisal tudi knjigo o številnih napakah, ki se jih napravi, ko lansiraš nove parfume in moji prijatelji so zelo veseli, da sem napravil prav vse od njih, kar si jih lahko zamišljate.

Kaj pomeni ime Jovoy?

FRANÇOIS HÉNIN: Nima pravega pomena, tako kot na primer Bon Jour dober dan ali nasvidenje, avoirs, je nekak miks imen, Jo imena ustvarjalke in Voy, ker je bil njen mož Britanec. Zelo francosko je, da se igraš s črkami med seboj pri ustvarjanju nekega svojskega pomena. Nima pa posebnega pomena, je nekak tvist med njenim imenom in imenom njenega britanskega soproga.

Koliko se je spremenil način nošenja parfuma, kot so ga poznali nekoč v zgodnjih dvajsetih letih pred na primer sto leti in danes, ko ga nosimo sami?

FRANÇOIS HÉNIN: Pred sto leti je predvsem v Parizu prav v letu 1920 denar letel skozi Evropo in v Pariz je prišel jazz, v Saint Germain du Preis se je veliko dogajalo. Bil je velik prepad med starim svetom, ki je bil ustvarjen le z aristokrati in aristokrati so v restavracije hodili čez dan s kakor uradnimi nečakinjami in ob večerih s svojimi pravimi soprogami … s tem želim povedati, kako je bil svet takrat drugačen. Parfum so takrat uporabljale dame, ki so si želele biti opažene s sofisticirano toaleto z barvitimi luksuznimi materiali. Želele so izstopati v družbi in zato so bili tudi parfumi izjemno težki, izraziti, da so konec koncev parirali tudi razkošnim toaletam. Imenovali smo jih kokete (spogledljivke), ženske, ki so izjemno močno dišale, in danes imamo ta izraz v francoskem jeziku. Kot neke vrste pavi so bile, govorile so glasno in še danes uporabljamo izraz koketa, ki pomeni izjemno močno. Če skrajšam, pred sto leti so bile te dišave izjemno premočne za današnje čase. Danes imamo v Evropi tudi regulacije, ki ne dovolijo uporabe tako zelo močnih dišav, kot je bilo to morda nekoč. Nekako mi je všeč to tudi pri človeški naravi, ki ima omejitev, a vedno najde neki način, da gre naokrog in ustvari nekaj novega. Mislim, da danes mladi ali ljudje moje starosti ne želijo metati stran svojega časa in denarja za nekaj, kar ne drži neke obljube, ki jo zagotavlja. S tem mislim, da pri parfumu danes želite nekaj, kar vsaj malo traja. Pri kolonjski vodi veste, da je vsebina hipna, da ne bo trajala skozi ves dan, danes si številni želijo parfumske ali toaletne vode in tu nastopi tudi znanje in dobro poznavanje. Danes si želimo dober parfum, ki nam prinese to, kar si sami želimo. Rekel bi, da zahtevne stranke danes veliko več najdejo prav pri nišnih znamkah. Da me ne boste narobe razumeli, nič nimam proti komercialnim znamkam. Če bi si na primer zaželeli najboljše vanilje z Madagaskarja, ne bi mogli z njo napolniti vseh parfumskih stekleničk na svetu. A človeška rasa je pametna, zato je iznašla vaniljo kot esenco, kopijo v laboratorijih. Zelo podobno je kot pri dobrem vinu, isti vinograd isti letni čas, a le malo drugačna nega pridela povsem drugačen rezultat in tako je tudi v parfumski industriji. Ljudje si pri nišni parfumeriji pogosto zaželijo drugačnosti, saj smo vsak na svoj način edinstveni, vsaj upam, da sem edinstven tudi jaz (se nasmeji). Želimo si najti neko srečo, biti samozavestni in tudi del tega najdemo v parfumu, ki ga nosimo, tudi to lahko pripomore k temu. Mislim, da si ne želijo več biti le prepoznani med drugimi in spoštovani, ampak si želijo biti edinstveni, drugačni in če si to želite, potem morate obiskati parfumerijo Lano ali pa našo parfumerijo Jovoy v Parizu.

Ne moremo reči, da ste povsem vintage znamka, a lahko rečemo, da ohranjate veliko tradicionalnega pri znamki Jovoy?

FRANÇOIS HÉNIN: Veliko vprašanj imamo nenehno o naši znamki in ko sem jo v letu 2006 oživil, sem seveda želel, da je zelo blizu temu, kar je bila na začetku. Številni ne bi bili tako drzni, kot sva midva, ki bi si upala in drznila nositi originalni vonj, številni pa si tega ne bi drznili niti v sanjah. Zato smo najprej oživili znamko samo, nato smo se posvetili projektu oživljanja prvotnih dišav in bolj kot smo bili blizu temu, smo se v vmesnem koraku ustavili. Razmišljali smo na primer, ali naj izpostavimo svet umetnosti. Le ena je Mona Liza, le en original, čeprav je nešteto njenih slik vsepovsod. Tako je le en mojster Leonardo, seveda ne Di Caprio, pač pa tisti, ki je imel magijo uresničiti portret Mone Lize, zajeti njen nasmeh. Zakaj bi torej delali kopijo, če lahko ustvarimo original. Tako sem zavzel stališče, da oživimo znamko in temu pridamo sodobni dotik. Nekateri mislijo, da smo zelo vintage znamka, kar je zame velik kompliment, ker to pomeni tudi vrhunsko kakovost. A sam nisem parfumer, prihajam bolj iz destilacijskega posla, predvsem to moje vietnamsko obdobje, ko sem delal veliko na destilaciji esencialnih olj. Imel sem ta privilegij, da sem se lahko šel malo tako imenovanega alkimista. Iz vsemogočih delov rastlin smo zmehčali, zmečkali, stisnili in pridobili esencialna olja. Pridobiti olje je spet druga stvar.

Slišal sem, da ste se kdaj spustili tudi na zelo hazardersko področje v vašem življenju, vas je prav to pripeljalo v Vietnam?

FRANÇOIS HÉNIN: Na srečo zame v Vietnamu v tistem obdobju ni bilo prav veliko klasičnih igralnic. A ko sem imel dvaindvajset let, sem bil v zelo udobni coni svojih staršev in v mojem ljubezenskem razmerju se vse ni razpletlo, kot sem pričakoval. A takrat se še ne zaveš, da ti to ni bilo usojeno. Potegnil sem zelo sebično odločitev in sem poletel v Vietnam. Želel sem občutiti košček dežele sveta, ki je v sodobnem svetu umrl. V tistem obdobju to ni bil tako zelo odprt svet, saj se je začel odpirati zunanjemu svetu šele konec sedemdesetih let. Prišel sem v obdobju, ki je bilo zaščiteno pred vsem dolgočasjem, ki se ga učimo na fakultetah in šolah. Želel sem si začutiti ne nevarnost realnega sveta, pač pa tisto vsakdanjost, saj je Vietnam izjemno varna dežela. Želel sem si malo začutiti svet brez varnega zavetja staršev.

Če sem prav razumel, ste imeli tudi tovarno esencialnih olj?

FRANÇOIS HÉNIN: Da, deloval sem znotraj tovarne, ki je proizvajala esencialna olja, in se med božičem vrnil domov, kjer so mi podaljšali mojo delovno vizo za novih šest mesecev. Ko sem se vrnil, so mi rekli, da so me že pričakovali na policiji in na srečo je bilo ob meni francosko podjetje, ki je delalo tam in so me vzeli kar za svojega. Tako da mi ni bilo treba odslužiti klasičnega vojaškega roka, ampak sem odslužil civilno služenje. Tako sem osvojil vsa znanja v tovarni in produkcijskih procesih.

Posebno doživetje se je zgodilo v Grassu, kjer ste se povsem zaljubili v parfumsko industrijo in se odločili, da se ji povsem posvetite?

FRANÇOIS HÉNIN: Da, res sem bil povsem osvojen v tistem obdobju, sploh me je osvojil lastnik podjetja Argeville. Slišal je prek nekaterih francoskih partnerjev, da je bilo v Vietnamu podjetje, ki se je posvečalo esencialnim oljem in se je napotil k nam. Zabavno je, saj je to res velika dogodivščina. Moj oče je bil zabaven možakar in seveda tudi investitor, ki je v tistem času veliko vlagal v Vietnam. Začel je z neke vrste vlakom in prav v tem vlaku, s katerim se je moja mama peljala prvič, oče pa že vsaj 155., sta srečala možakarja, ki je kasneje postal moj mentor in šef. To ni bil hazard, a so se izjemno ujeli in tako sem začel delovati v tej tovarni, kjer res ni bilo diska in klime. Delovali smo skupaj z naravo, lesom in kroglico riža, tako kot se tam živi. Bil sem zelo len, a sem vseeno sprejel ta projekt. V Grassu sem bil čez leta prodajnik. Ne bi rekel, da imam izjemno dobre spomine na tisto obdobje, saj ko sem prišel iz Vietnama, so vsi mislili, da sem tam kot skavt, da bi se učil in nato postavil enako tovarno v Vietnamu. Tako je trajalo nekaj časa, da smo vsi dojeli, da v vsej zmedi ni tako. Dobra stvar je, da so imeli tam eksperimentalni projekt delovanja 32 ur v tednu, kar je pomenilo, da si bil v četrtek že doma. Tako sem lahko vzel avto in obiskal svoje starše ter preživel nekaj časa z njimi. Sedaj to ni več mogoče, saj se je moje življenje zelo spremenilo. A moram priznati, da je bilo tisto tudi zelo lepo obdobje v življenju.

Vsak dan srečate veliko ljudi, ki obožujejo posebne parfume, kaj je tisto, kar se vsakodnevno tako v Parizu kot v Londonu ali kjerkoli vi naučite od njih?

FRANÇOIS HÉNIN: Ko delate v trgovini, so dnevi lahko zelo dolgi. Pravzaprav ste pripovedovalci zgodb, govorite o posameznem vonju in njegovi zgodbi. Seveda ste zelo zadovoljni, ko prodate parfum. V nišni branži je veliko preživljanja časa z vašimi strankami. Kar mi je vedno dajalo veliko entuziazma v tej industriji, so bili prav ljudje. Najbrž to prihaja iz moje človeške plati. Sem na pol modre krvi, bi lahko rekli, saj prihajam iz vikontske družine z vsemi dostopi do gradov in seveda je to posledica mojega dedka, ki se je poročil s kar enajst let starejšo soprogo, kar je bilo včasih škandalozno. Bilo je nekako francosko, saj veste, nekako v slogu sedanjega francoskega predsednika Macrona. Bila je izjemna ženska, da bi ji nemogoče bilo reči ne. Poročiti se z vikonteso, ki si vzame mlajšega moškega, ki bi se običajno morala poročiti z bratrancem, ona pa se odloči in se poroči s kmetom. Si predstavljate? Ne morem skriti tudi tega, da smo bili kmetje preprosti ljudje. Meni se zdi čudovito, da srečam različne ljudi, slišim različne zgodbe. Hitro se razplete nova tema, nova zgodba, posebno novo doživetje.

Lahko vaša znamka Jovoy pripravi tudi posebno edicijo parfuma unikatno ali le parfume, ki so že pripravljeni in na voljo?

FRANÇOIS HÉNIN: Nimamo še te opcije, čeprav imamo parfum, ki se imenuje Private Label. Saj je zgodba zasebne zgodbe, ki se skriva za njo. Prišla je princesa, ki mi je rekla, da sem videti star kot njen sin. Ok, sem si rekel. In kot parfumerju vam dam izziv. Nisem parfumer, sem ji rekel. Ni me poslušala. Rekla je, da si želi imeti ustvarjen parfum iz staranih lesov, ne da bi vsebovali starane lesne note. Tako sem si rekel, ok, dajmo poskusiti. Bilo je sredi avgusta, ko, saj veste, večina ljudi sedi ob morju in se udobno namaka, torej ne dela. In Cecile Zarokian je takoj začela delati na tem parfumu. Po treh tednih smo že imeli prve izsledke. Princesa je bila že davno doma, a po njeni zaslugi smo ta parfum ustvarili in je tudi danes eden od naših najbolje prodajanih. Ko se moram odločiti za ime, smo tega tako poimenovali, ker res je tak, zaseben. Trenutno sicer tega ne počnemo, saj to vzame veliko časa in energije tudi parfumerjem. A zanimivo, da ste me to vprašali, saj trenutno delamo na zelo podobnem projektu. A o tem bova govorila čez nekaj časa, nekje v prijetnem okolju ob kakšnem golfskem igrišču.

Kaj aktualnega lahko odkrijemo pri znamki Jovoy? Kaj bodo lahko na novo odkrili naši bralci?

FRANÇOIS HÉNIN: Trenutno lahko odkrijete Pavillon Rouge, kar bi pomenilo v vašem jeziku rdečo zastavo. Rekel bi, da se parfum vrača k mojim prednikom. Se še spomnite mladega kmeta, ki se je poročil z vikonteso? Imel je prednike, ki so bili pirati, kar je pomenilo, da so znali zelo dobro trgovati. Že zelo dolgo sem si želel ustvariti parfum, ki bi bil poklon tovrstnim moškim. Moškim, ki si upajo. Na neki način smo postali že kar malo paralizirani v tem svetu. Sploh se več ne pogovarjamo med seboj. Pogledaš moškega v lokalu in si že misli, kaj me zdaj ta gleda. Pogledaš žensko, pa si že misli, da jo boš posilil. Sodobni svet z novimi orodji ima tudi stranske učinke, da se ne pogovarjamo več med seboj, da se že kar bojimo drug drugega. Ti moški pa so žrtvovali vse za slavo, za neke vrste adrenalin in tudi za preživetje. V sebi so nosili ta duh pustolovščin. Ko so bili Francozi napadeni s strani Britancev, so rekli Johny Rodger Jollie Rouge. Parfumerka je prvič podpisala sodelovanje z mano in rekel bi, da je vonj, ki je ustvarjen, zelo usnjen, malo pikanten in ustvarjen v duhu, pojdimo, poglejmo se še enkrat. In morda Remember me je druga noviteta z angleškim imenom, preostali imajo francoska imena. Gre za izjemno svilnato in orientalno pijačo carac, s kardamom in ingverjem, tudi sladom in mlekom, kar ustvari zelo gurmansko zmes med nišnimi dišavami, kar je redkost. Ne delamo veliko na tovrstnih dišavah, kar je bilo malo tvegano ustvarjanje te dišave, a s Cecile ga radi prevzamemo, ker vemo, kaj ustvarjamo.

Kdo vam pomaga pri imenih, kako se za to odločite?

FRANÇOIS HÉNIN: Odkril vam bom ime prihodnje dišave Final Touch. Zakaj delamo na reinterpretaciji dišave, ki smo jo lansirali leta 2006 in se je odlično prodajala, zelo rožnato pudrasta je bila. Tudi ta bi lahko bila, a nismo hoteli ustvariti zmede. Še ena parfumerka, Venina Morachionne, izjemno talentirana in zelo vizionarska, je to pošastno formulo popolnoma spremenila in jo ustvarila s svojim pridihom v še lepšo. To je prav ta finalni dotik, ki ga ne želimo več spremeniti. Saj veste, kako je pri dami, vedno hiti, ko se ureja, doda še nekaj in tisti zadnji dokončni dotik je naš parfum, ki nastaja, Final Touch. Zdaj veste že skorajda vse moje skrivnosti.

Kako nositi parfume danes, katerega zvečer, katerega čez dan?

FRANÇOIS HÉNIN: Veliko načinov je, kako odgovoriti na to vprašanje. Pred dnevi sem se pogovarjal z damami v Ameriki. Ena je rekla, da potrebuje parfum za zvečer in za čez dan. Kar smo ugotovili, je, da je pripravljena veliko potrošiti za parfum, ki ga uporablja ob večeru, nikakor pa ne skozi dan. Na koncu se je zaljubila v parfum znamke Pure distance, ki je vrhunski parfum. Edini problem je, da stane več kot 300 evrov za 60 ml stekleničko. Rekla je, da ji je to preveč. »Ne morem vzeti obeh po tej ceni.« Mislili ste, da je le za večer, to ni fer, sem ji rekel sam, do vseh nas ustvarjalcev in prodajalcev. Ker draga dama lahko s tem parfumom dišite tudi skozi dan in impresionirali boste ljudi okoli sebe tudi čez dan. Ta parfum je res poželjiv. Nosite ga nenehno, kjerkoli. Ubijte jih z njim! Jasno, da je kupila oba.