Kakorkoli razmišljamo, bomo vse bolj digitalno plačevali

Skorajda si ne predstavljam več, da bi na potovanju plačeval z gotovino ali na primer medtem, ko si v Harrodsu v oddelku prestižne parfumerije izbiram nov parfum. A podatki Evropske centralne banke kažejo, da se kar 73% transakcij med fizičnimi osebami v Sloveniji še vedno izvaja z gotovino, kar jo uvršča na tretje mesto v Evropski uniji glede uporabe gotovine. Če želimo nakupovati pri priljubljenih spletnih ponudnikih kot so na primer net-a-porter.com, yoox.com za oblačila ali aribnb.com ter uber.com med potovanji v tujini se zdi, da je vsaj delno plačevanje z uporabo plačilnih kartic neizbežno. Spomnimo se samo nekaj mesecev nazaj, ko je bil splet edina razpoložljiva možnost plačevanja med pandemičnimi omejitvami, tako za trgovce kot potrošnike. Tudi podjetja, ki so prej delovala izključno v fizičnem okolju, so se morala prilagoditi in preiti na digitalne plačilne metode, da so preživela. Tudi v fizičnih trgovinah so hitro spoznali vrednost brezstičnega plačevanja, ki je doživelo rast.

  

Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo, je poudarila: “Opazovali smo, kako se je v nekaj mesecih zgodila digitalna revolucija, ki bi sicer trajala leta. Vsi smo spoznali, da se je vedenje potrošnikov in poslovnega sveta digitaliziralo trajno, in ta trend se bo še nadaljeval.”

Digitalno plačevanje je nedvomno preoblikovalo panogo plačil. V času pandemije se je digitalna preobrazba hitro odvijala v vseh sektorjih, tako na spletu kot v resničnem svetu.

Mejač Krassnig poudarja: “Ljudje se tega morda ne zavedajo, vendar digitalno plačevanje prinaša koristi državi, gospodarstvu, ponudnikom blaga in storitev ter nenazadnje tudi vsakemu od nas – potrošnikom. S tem krepi konkurenčno okolje in nas postavlja ob bok digitalno zrelejšim trgom.”

Trend prehoda v digitalno potrjujejo tudi raziskave. Raziskava Vise iz leta 2022 o digitalnem plačevanju v osmih srednjeevropskih državah je pokazala, da večina potrošnikov, tudi Slovencev, ceni hitrost in priročnost digitalnega plačevanja. Hitrost je navedlo 53% vprašanih, udobje 50%, varnost pa 30%. Slovenski potrošniki, ki uporabljajo digitalna plačilna sredstva, vidijo tudi prednosti v varnosti.

Hkrati je raziskava pokazala, da se je 37% vprašanih soočilo s težavami pri uporabi plačilnih kartic, ker mesto nakupa ni imelo POS terminala. Čeprav se je število POS terminalov in e-trgovin v Sloveniji v zadnjih letih povečalo, digitalno plačevanje še vedno zaostaja pri mikro in malih trgovcih. Delež mikro in malih trgovcev, ki sprejemajo digitalna plačila, je najnižji v primerjavi s srednjimi in velikimi podjetji. Raziskava Evropske centralne banke iz leta 2022 o uporabi gotovine, kartic in drugih plačilnih instrumentov na prodajnih mestih med gospodinjstvi v evroobmočju je pokazala, da je bilo v Sloveniji 73% transakcij na prodajnih mestih opravljenih z gotovino. Vrednost teh gotovinskih transakcij je predstavljala 59% vseh plačil na prodajnih mestih. Vendar se pričakuje, da bo v prihodnosti povpraševanje potrošnikov po inovativnih digitalnih plačilnih metodah v porastu. Na primer, povprečna vrednost gotovinskih plačil je znašala 33 evrov, medtem ko so potrošniki s kartičnim plačilom v povprečju porabili 70 evrov.

Visa je predstavila program “Slovenija plačuje digitalno”, ki je zasnovan za obdobje treh let. S programom želi Visa še bolj približati Slovenijo digitalni družbi, spodbuditi rast mikro in malih podjetij ter omogočiti večjo izbiro načinov plačevanja in poslovanja tako podjetjem kot potrošnikom. Program podpirajo partnerstva z bankami, kot so NLB, Nova KBM, SKB in Banka Intesa Sanpaolo, ter organizacijami, kot sta Združenje bank Slovenije in Slovenska turistična organizacija. Trgovcem, ki se pridružijo programu, bo omogočeno subvencioniranje stroškov POS terminala za obdobje najmanj devetih mesecev.
Rast uporabe digitalnih metod plačevanja v Srednji in Vzhodni Evropi kaže, da so potrošniki pripravljeni sprejeti ta priročen način plačila, zlasti v kombinaciji z izboljšanimi varnostnimi ukrepi. To je rešitev, ki jo potrošniki v tem delu Evrope izberejo za vsakodnevne nakupe, tako na fizičnih kot spletnih prodajnih mestih. Zato je pomembno, da industrija trga uvaja preverjene rešitve za digitalno plačevanje, kar lahko koristi tako potrošnikom kot trgovcem.

V ozadju tega hitrega prehoda v digitalno leži bogata zgodovina VISA kartic, enega najprepoznavnejših imen v svetu plačil. VISA je bila ustanovljena z namenom, da omogoči enostavno in varno plačevanje kjerkoli in kadarkoli. Njen začetek sega v leto 1958, ko je skupina bank ustanovila BankAmericard v Združenih državah Amerike. To je bil prvi korak k razvoju globalnega plačilnega omrežja, ki je postalo znano kot VISA. Skozi leta je VISA prešla skozi številne spremembe in inovacije. Postala je sinonim za hitrost, varnost in udobje pri plačevanju. Ključna prelomnica je bila uvedba brezstičnih kartic, ki so omogočile še hitrejše in bolj priročno plačevanje. Danes je VISA eno od največjih in najvplivnejših plačilnih omrežij na svetu. Njeni produkti in storitve so ključni element globalnega gospodarstva, ki omogoča trgovcem in potrošnikom, da izbirajo način plačevanja, ki najbolj ustreza njihovim potrebam.

Zgodba VISA je zgodba o spreminjanju načina, kako plačujemo in živimo. In v današnjem digitalnem svetu se ta zgodba nadaljuje, saj se bomo še naprej premikali proti enostavnejšemu, hitrejšemu in bolj digitalnemu načinu plačevanja, ki bo obogatil naše vsakodnevno življenje.