Pravijo, da je nuja mati iznajdljivosti in rast vsega povezanega s kulinariko to trditev vsekakor dokazuje. Skupaj z dostavo na dom in »naredi sam« kompleti za restavracije je na popularnosti močno pridobila tudi domača kuhinja. Kar 58 odstotkov Evropejcev je tako izboljšalo svoje kuhinjske veščine tekom preteklega leta in povprečno gospodinjstvo porabi skoraj 20 ur na teden za pripravo čudovitih jedi – kar je 38 odstotkov več časa kot leto prej. Novo poročilo podjetja Mastercard, blagovne znamke, ki slovi po vzpostavljanju povezav med svojimi uporabniki in njihovimi strastmi, je razkrilo, da Evropejci za izboljšanje razpoloženja posegajo po družinskih klasikah, kot so pečenka, špageti carbonara in palačinke. Čeprav vrnitev k tradicionalnim stalnicam popolnoma zadostuje za nekatere, sta dve tretjini (65 odstotkov) dovolj samozavestni, da pogosteje eksperimentirata s kuhanjem in recepti. Vpliv televizije, pretočnih storitev in družbenih medijev je prav tako mnoge (47 odstotkov) navdihnil pripraviti tisto, kar vidijo na zaslonu.

Infografika

Vendar pa kuhanje poleg praktičnosti naslavlja tudi željo po bolj zdravem načinu življenja (53 odstotkov), učenju novih veščin (49 odstotkov) in bolj kakovostnem preživljanju časa z najbližjimi.  Več kot polovica (55 odstotkov) Evropejcev je dejala, da so obedi vzpostavili nove povezave z domačimi, 71 odstotkov pa jih je dejalo, da bodo z ritualom zbiranja ob polni mizi nadaljevali tudi v prihodnje. Opazili smo lahko tudi preporod »večerne zabave«, saj je 51 odstotkov domačih kuharjev, ko je to postalo dovoljeno, gostilo prijatelje, družine ali osebe v mehurčku. Nadaljnjih 22 odstotkov jih je gostilo virtualno večerjo, 63 odstotkov pa pravi, da bodo večerne zabave, ko bodo postale dovoljene, zasedale reden položaj na njihovih družabnih koledarjih. Karantenske omejitve so prav tako spremenile tudi načine in lokacije nakupovanja. Vsak tretji (30 odstotkov) je v zadnjem letu prvič v življenju živila kupil na spletu, 29 odstotkov jih je dejalo, da so zaradi impulzivnih spletnih nakupov za živila in sestavine porabili več denarja, tretjina (34 odstotkov) pa namerava tudi po odpravi omejitev hrano še naprej kupovati na internetu. Prav tako je porasel tudi nakup kuhalnih pripomočkov, pri čemer so mini razcvet doživele naprave in aparati za kuhanje, kuharske knjige, posode in sveče. Prav tako vse več ljudi posega tudi po ostalih pripomočkih za pričaranje ustreznega vzdušja med zabavo z večerjo, saj se je 18 odstotkov kupcev odločilo za nakup pametnih zvočnikov za ustvarjanje razpoloženja, 20 odstotkov pa jih je kupilo zatemnilnike za pričaranje ustrezne razsvetljave.

»Zadnjih 12 mesecev je bilo precej napornih, a veseli nas, da opažamo tudi pozitivne trende, kot je vseevropski kulinarični razcvet. Osrednja vloga naše blagovne znamke je povezovanje ljudi s stvarmi, ki jim prinašajo veselje, ne glede na to, ali gre za naša partnerstva, zagotavljanje enkratnih izkušenj ali priročnih ter varnih načinov za nakup vsakodnevnih izdelkov. In na koncu je prav to neprecenljivo,« je dejala Jeannette Liendo, višja podpredsednica za marketing pri Mastercard Europe.

Najbolj popularna hrana za izboljšanje razpoloženja v Evropi:

• Združeno kraljestvo in Irska – pečenka
• Francija – palačinke
• Italija – špageti carbonara
• Nemčija – goveje rulade
• Španija – tortilja
• Poljska – palačinke
• Rusija – kotleti
• Ukrajina – boršč
• Turčija – mesne kroglice (Köfte)
• Madžarska – palačinke
• Romunija – polenta
• Nizozemska – enolončnica
• Portugalska – polenovka s prilogo
• Švedska – švedske mesne kroglice z omako
• Belgija – pečeni krompirček
• Češka – golaž
• Avstrija – dunajski zrezek
• Slovaška – Kapustnica (juha iz zelja in klobase)