Z Jeffom Arnettom sva se spoznala ob pripravi intervjuja v Zagrebu pred leti. Pred dnevi pa nas je znova razveselil z vedno inspirativnim šov programom na Ljubljanskem gradu, kjer nam je predstavil nekaj značilnosti legendarnega ameriškega viskija in njegovih različnih izpeljank. Težko se je leta obdržati na vrhu, biti številka ena najbolj prodajnega ameriškega viskija, zato se Jeff z ekipo veliko posveča tudi odkrivanju novih lastnosti in okusnih izpeljank, pri čemer nastajajo zanimive različice v njihovem portfoliju. Če še niste ugotovili, katera izpeljanka vam je najbližja, vas skozi intervju popelje med razbiranje zanimivih detajlov in prednosti, ki jih ima njihova znamka. Uživanje med pogovorom strokovnjaka, ki je pridobil tudi laskavi naslov najboljšega destilaterja leta, je bilo samoumevno. Skrb za okolje in visoka stopnja razgradljivosti je novo poglavje, o katerem sva govorila in ga odkrivala med njegovim tokratnim obiskom v Ljubljani.

Najprej čestitke za včerajšnji show in predstavitev, res sem užival v celotni predstavitvi in pokušanju, bilo je tudi kar nekaj novih informacij. Ali veste, kako je Jack Daniel’s povezan s Slovenijo?

Mislim, da smo našli nekaj, kar presega čas in kulture, Jack Daniel’s je nekaj, kar ljudje vidijo kot nekaj resničnega in pristnega. Dejstvo, da ljudje iz majhnega mesta proizvedejo nekaj tako velikega, nekaj, kar se prodaja po vsem svetu, je izjemno. Jack ni pomemben samo v Sloveniji, pomemben je tudi v Ameriki, Mehiki, Avstraliji. Ko pogledamo, kako uspešen je Jack Daniel’s v Sloveniji, gre za enega izmed najbolj poznanih in priljubljenih viskijev, zato je pomembno, da vemo, od kod nekaj prihaja. Moramo se zavedati, da se ljudje trudijo, da naredijo kar se da dober produkt, gre za osnovne stvari, na katere smo ponosni. Veseli smo, da nas prepoznajo in cenijo ljudje po vsem svetu.

Ste vedeli, da so bile steklenice za Jack Daniel’s Frank Sinatra edicija in tudi Gold linije izdelane v Sloveniji?

Ne, tega nisem vedel. Proizvajalec stekla je tu? Včasih sem bil tesno povezan z vsemi dobavitelji materialov, vedel sem, od kod prihajajo, bil sem tudi na večini mest, kjer proizvajajo steklo. Danes je pri tolikšnih obsegih to praktično nemogoče.

Za to vem čisto po naključju, saj sem hodil po tovarni Steklarna Hrastnik in opazil te steklenice.

Če so izdelali steklenice za edicijo Frank Sinatra, potem so izdelali tudi steklenice za linijo 27 Gold. Tega smo kar nekaj časa preizkušali, sedaj je ljudem zelo všeč. Nisem vedel, da ga domov prinesemo v slovenski steklenici.

Kako težko je zadržati mesto najbolj prodajanega viskija na svetu?

Nisem zaskrbljen, da nam ne bi uspelo zadržati prvega mesta, deloma zato, ker je No. 7 dobro sprejet in prodajan viski po vsem svetu, to pa je zelo težko doseči. Trenutno spremljamo zelo natrpan trg, No. 7 je trenutno najbolj pomembna pijača, ki jo ponujamo trgu, imamo pa tudi devet drugih različic, ki jih prodajamo, saj je, kot rečeno, čedalje težje z enim okusom viskija zadovoljiti vse kupce. Rek »en izdelek zadovolji vse« v prihodnosti ne bo več obrodil sadov. Še vedno pa mislim, da je Black Label še vedno tako pomemben, kot je bil leta 1904. Vseeno pa moramo gledati tudi na druge vidike. Izdelke, kot so Single barrel ali Gentleman Jack, ki so sicer osnovani na enakem viskiju, saj imajo podoben okus in vonj, vseeno lahko zapeljemo v različne smeri.

Kakor je razvidno iz novih steklenic, ste se začeli spuščati tudi v različne kombinacije okusov?

Ko pogledam na viski Jack Daniel’s No. 7, najbolj prodajan viski na svetu, se mi zdi, da je zelo lepo uravnotežen, ponuja tako sladkost kot tudi okus po hrastu. Nekaterim ljudem je hrast res všeč, zato si, potem ko pokusijo No. 7, želijo še več tega okusa. Tu pride na vrsto Single barrel, ki kupcem daje bolj dozorel in poln ter obenem hrastov okus. Nekateri ljudje pokusijo No. 7 in rečejo, da jim hrast resnično ni všeč, zato smo pripravili Gentleman Jack, ki je tako kot Single barrel še vedno viski No. 7, vendar v različnih izpeljankah, ki ustrezajo različnim okusom. In tega si ljudje želijo, želijo si, da jim podjetja pridejo naproti. Na trgu smo že 152 let, to pa predvsem zato, ker smo pripravljeni obdržati originalen recept, saj so nekatere stvari za nas kot »svete krave«, le-teh pa preprosto ne bomo spremenili, saj so del našega podjetja. Pa vseeno, imeti možnost in celo izdelati pijači, kot sta 27 Gold in edicija Frank Sinatra, ki ugodita tudi najbolj zahtevnim okusom, nam daje možnost, da pokažemo vso našo izvirnost, inovativnost, saj ne želimo ves čas delati samo enega viskija, saj smo več kot le »one whiskey wonder«. Želimo se odpreti in pokazati, da lahko izdelamo številne vrste pijač, da lahko preizkušamo različne sode in tehnologije, da smo sposobni izdelovati različne okuse.

Kakšne so zadnje smernice okusov, ki jim sledite? Kateri okusi so trenutno v trendu?

V desetih letih smo iz treh produktov prišli do desetih, dva od njih imata precej specifične okuse. Eden od njih je cimet, drugi pa med, oba pa se prodajata zelo dobro, namenjena sta različnim okusom in priložnostim. Ko z ljudmi govorim, kako mora biti viski postrežen, opažam, da sta okusa precej drugačna od standardnih viskijev. Nekateri trdijo, da je viski z medom primeren za po večerji, saj gre bolj za sladico kot pijačo. Cimet je bolj primeren za praznike, saj se dobro prileže k cidru, cimet pa je zelo dober, ko je pogret, saj nudi zelo prazničen občutek, ko je zunaj mraz. Seveda lahko oba viskija postrežete tudi kot aperitiv, ko praznujete. Trenutno največ delamo na novih okusih, eden od njih je ržen, imamo dve različni verziji. Ržen viski je najhitreje rastoča vrsta ameriškega viskija, največ pa se ga uporablja v koktajlih. V Ameriki je bil pred prohibicijo ržen viski dominantna vrsta viskija. Torej, če ste leta 1800 ali 1900 pili viski v Ameriki, je bil to najverjetneje ržen viski. Šele po prohibiciji je burbon zrastel in prevzel pozicijo najbolj popularnega viskija. Ampak ržen zopet postaja popularen, to pa predvsem zato, ker je bolj polnega, paprikastega okusa, malce pikanten, vse skupaj pa natakarji vidijo kot izziv, saj morajo uporabljati različne sestavine, če želijo, da je pijača bolj sladka ali grenka. Ravno zato jim je rž všeč, saj lahko s pomočjo paprikastega okusa ustvarijo nekaj drugačnega in posebnega. Vse koktajle, ki jih lahko naredite z burbonom, lahko naredite tudi z ržjo, okusi pa bodo povsem drugačni.

Je ržen viski močnejši?

Je bolj paprikast in pekoč. Koruza je bolj sladka, medtem ko je rž paprikasta, pikantna. Vendar ne bi rži opisal zgolj kot pekočega, saj je tudi zelo ostrega okusa, s tem pa v koktajlih postane še boljši, saj se grenčica in sladkost združita v eno. Trudili smo se, da bi proizvedli nekaj velikega in pikantnega, vseeno smo želeli ustvariti viski, ki se lahko pije kot samostojna pijača, in mislim, da smo zadeli dobro ravnovesje. Ržen viski je v Ameriki trenutno zelo popularen, gre za kar 95-odstotno vsebnost rži, zato je osebnost pijače zelo »ržena«, saj skoraj ni prostora za druge sestavine.

Je to druga zvrst?

Da, gre za drugo zvrst, saj je Jack Daniel’s znan po tem, da glavna sestavina zavzema 70 odstotkov, zato lahko preostalim sestavinam pustimo 30 odstotkov, to pa je že dovolj, da prispevajo h karakterju same pijače. 5 odstotkov ni dovolj, 30 odstotkov pač je. Teh 30 odstotkov nam dopušča, da nekoliko zbrusimo okus, sam pa sem zelo vesel končnega produkta, saj je bilo na tržišču pred nami kar nekaj rženih viskijev. Ugotovili smo, da bo rž kmalu postala zelo pomembna sestavina, zato smo potrebovali dobrih 6 do 7 let, da smo razvili odličen viski in ga poslali na trgovske police. Začeli smo leta 2010, na police pa smo ga zares začeli pošiljati šele sedaj.

Kakšen je občutek biti glavni destilater kar deset let. Kaj vidite v sebi danes, česar niste videli od začetka?

Ko sem prvič prišel v svet Jacka Daniel’sa, je segment viskija stagniral, danes pa vsekakor ni več tako. Viski je trenutno najbolj popularen segment destiliranih pijač, saj je vodka malce nazadovala, viski pa je dosegel največjo popularnost do sedaj. Dobra novica je, da se trendi menjajo v 30-letnih ciklih. 50., 60. in 70. leta so bila zelo dobra za destilirane pijače, v 80., 90. letih in leta 2000 sta prevladovala pivo in vodka, sedaj, od leta 2010 dalje pa so zopet začele prevladovati žgane pijače. Kot proizvajalec viskija sem s trenutnim časom zelo zadovoljen, to je tudi razlog, da smo od leta 2011 prešli s treh na deset izdelkov. Ljudje si želijo novih izdelkov, zato si ogledujejo viskije, kar je tudi razlog, da so viski koktajli veliko bolj popularni kot pred recimo desetimi leti. Tako, da ja, trenutno je dobro biti glavni destilater, saj je viski popularen, ljudje si želijo novih izdelkov, kar je tudi neka vrsta spodbude. Všeč nam je, da ljudje sami prihajajo k nam in nam govorijo, naj naredimo nove pijače, saj so jim ostale všeč, a bi si želeli pokusiti kaj novega. To znamki pomaga ostati na vrhu, obenem nam daje možnost, da pokažemo vse svoje kompetence.

Kdaj se odločite za novo smer? Kdo in kako se odloči?

Gre za skupno odločitev. Jack Daniel’s je trenutno prisoten v 170 državah, jaz pa sem jih do danes obiskal že 38, konec tedna bom obiskal še 39., Ukrajino. Nisem še videl vseh držav sveta, kjer je možno kupiti JD, imamo pa ljudi v vseh državah, ki opazujejo, kaj se dogaja in kateri so produkti, s katerimi JD tekmuje, kateri produkti so uspešni, katere možnosti so, da naredimo novo izpeljavo JD viskija, kako bi bila videti, za kaj bi se uporabljala … Torej v veliko pomoč so mi trgi po svetu, ki mi prinašajo različne ideje. Iščemo skupni interes, iščemo idejo, ki ne bi služila le enemu trgu, ampak na več trgih, iščemo idejo s potencialom. Iščemo stvari, ki jih lahko naredimo, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Aziji, v Ameriki, Kanadi, Mehiki, torej stvari, ki jih še ne izdelujemo, zanimale pa bi ves svet. Vedno najprej iščemo te stvari, če te ne obstajajo, fokus premaknemo na druge prioritete, vendar vedno najprej iščemo nekaj, kar si kupci želijo. Ne želimo si izdelati produktov, ki bi bili v modi nekaj let, nato pa izginili. Če že izdelamo nov produkt, želimo, da je ta izdelek »tekač na dolge proge«. Nekaj, kar bo zgradilo trdno osnovo in raslo skupaj s časom, saj smo v tem poslu že več kot 150 let, zato gledamo naprej, ne zanima nas prihodnjih šest mesecev, temveč šest do 60 let. Lepo je, da smo družinsko podjetje, družina, ki si podjetje lasti, obožuje viski. V poslu so od leta 1870, Jack Daniel’s si lastijo že od leta 1950. Imajo super dolgoročno vizijo in odlično razumejo cikluse, skozi katere gredo rjave destilirane pijače, zato mislim, da ima vsako podjetje, katerega delnice so na tržišču, določen kratkoročen pritisk, zavedamo se, da ni vse v trenutnem uspehu, saj moraš v svetu viskija imeti dolgoročno vizijo. Ko napolnite viski v sode, le-teh ne boste mogli prodati več let, zato razvoj lahko traja tudi štiri, pet, šest let.

Včeraj med vašo predstavitvijo ste omenili tudi, da veliko ljudi preizkuša kakovost viskija. To se mi je zdelo zelo zanimivo, saj po navadi mislimo, da glavni destilater preverja vse sode in je kakovost na vrhuncu. Najbrž je to nemogoče, ker gre za res veliko sodov. Kako je torej videti proces pregledovanja sodov?

Imamo pravo hierarhijo preizkuševalcev, če me razumete. Glavni destilater ima seveda pomočnika, s katerim ima glavno besedo pri tem, ali je viski dober, ali je že dozorel. Torej jaz in moj pomočnik imava glavno besedo pri tem, ali je serija dobra ali ne. Imamo pa tudi glavne preizkuševalce, 12 ljudi, ki so zelo izkušeni preizkuševalci, poznajo naš viski, poznajo sestavo. Imajo zelo prefinjen okus, saj včasih pred njih postavim tri viskije iz enake serije, le v enega pa dodam kanček sestavine, ki malce spremeni okus. Nekateri preizkuševalci tega ne opazijo, drugi pa. S tem začnemo ugotavljati, kdo ima dovolj dober okus in voh ter je sposoben zaznati najmanjšo spremembo. Tako ustvarimo skupino super preizkuševalcev.

Je to akademija?

Ne, ne gre za akademijo, saj že imamo skupino preizkuševalcev, le izmed teh pa potem izluščimo tiste, ki imajo najbolj prefinjen okus. Preizkuševalce testiramo, najboljši pa napredujejo. Vendar na koncu ne želimo, da so naši preizkuševalci super občutljivi, želimo, da naši preizkuševalci čim bolj refleksirajo stranke, publiko. Ko izdamo novo serijo, najprej filtriramo viski čez karbonski filter, s čimer omogočimo viskiju, da ostane čist. Nočemo, da pijača proizvede usedline, ko je ozračje razgreto, saj usedline ljudi odvračajo od pitja. Filter poskrbi le za to, da pijačo prečisti, na okus pa čiščenje ne vpliva. Vsaj naj ne bi. Če spremenimo dobavitelje karbona, najprej serijo prečistimo s starimi filtri, nato pa preizkusimo še nove. Tu na vrsto pridejo super preizkuševalci, ki viski preizkusijo in poročajo, ali zaznavajo spremembo v okusu. Če je odgovor pozitiven, filtra ne uporabimo in se domislimo česa drugega. Vendar v glavnem so naše serije konstantne, tako da stranke ne zaznajo spremembe v okusu. Imamo okoli sto zaposlenih, ki skozi proces preizkušajo naš viski, konec koncev pa so po vsem svetu ljudje, ki pijejo viski. No, želimo si, da to so. Če želimo biti zares pikolovski, vemo, na koga se moramo obrniti in koga poklicati. Skupaj zberemo manjšo ekipo, vprašanje pa se glasi: »Ali je razlika ali ne?« To je umetnost, kako človeka uporabiti kot instrument ali orodje, ki vam pomaga obdržati konsistenco.

Kako je s kakovostjo koruze? Kje jo dobite? Imate svoja lastna polja?

Čez leto porabimo okoli 30.000 hektarjev koruze. Uporabljamo le prvovrstno rumeno koruzo, zato se obračamo na dobavitelje, ki gojijo škrob iz te koruze. Še bolj pomembno je, da uporabljajo čistilne in sušilne naprave med proizvodnjo, saj mora biti požeta koruza posušena na le 14 odstotkov osnovne vlage. Nizka vlaga bo zaščitila zrna med shrambo na dolgi rok. Koruzi se med shranjevanjem lahko zgodijo slabe stvari, zato je pomembno, da sfiltriramo čim več nečistoč, da se znebimo poškodovanih storžev. Če je koruza prerezana, smo insektom odprli vir hrane, kar ni dobro za celotno zalogo. Če so vsi storži celi in ni težav, potem je vse v redu, ni insektov, saj nimajo ničesar za pojesti. Vztrajamo pri zgolj najboljši koruzi, ki je potrebna za proizvodnjo našega viskija. Imamo le eno pogodbo s kmeti, z družinsko kmetijo, ki je od nas oddaljena le okoli 30 minut. Za nas vzgojijo celotno letino, zato vemo, da bo slednja odlična. Lastnik si lasti tudi čistilec in sušilec, zato je kakovost na še višjem nivoju. Če želimo, lahko celotno njivo izpraznimo v 30 minutah, če le lahko tovornjaki vozijo tako hitro. Ta dobavitelj predstavlja okoli 15 odstotkov naše celotne zaloge, zato koruzo pri njem pobiramo dlje časa, ne vse naenkrat, saj želimo, da je primerno plačan takrat, ko koruzo požanje.

 Ima ta dobavitelj najboljše delovno poslopje?

Glede na to, da je tako blizu, ima najboljše pogoje za zagotavljanje najboljše rumene koruze NO. 1. Imeli smo tudi nekaj drugih dobaviteljev, ki so prihajali do nas in nam želeli prodati svojo koruzo, vendar so nam po navadi pripeljali slabo žetev. Koruza je bila vlažna, storži so bili poškodovani in odstranjeni, želeli pa so nam jo prodati, kot da gre za koruzo najvišje kakovosti, saj so za malo dela želeli premijsko ceno. Imamo kar nekaj pogovorov z lokalnimi kmeti, saj si resnično želimo kupiti njihovo koruzo, vendar bodo morali svojim poslopjem dodati določene zmogljivosti, ki zagotavljajo pravo kakovost. Ko kmetje slišijo za te pogoje, po navadi odstopijo od pogajanj. Obstaja celo nekaj kmetov, ki se pritožujejo, da nočemo kupiti njihove koruze, dejstvo pa je, da ne želimo sprejeti njihove kakovosti. Koruzo bi kupili, če bi dosegala naše standarde.

Včeraj sem zasledil, da ste kot podjetje zelo naklonjeni varstvu okolja. Nam lahko poveste nekaj besed o tem, saj ideja zelo dobro sovpada z zgodbo podjetja, o katerem želimo pisati.

Seveda. Če pogledamo v okoljsko problematiko proizvodnje, je bil Jack Daniel’s pred kratkim označen za najbolj ekološkega proizvajalca alkohola v Severni Ameriki. Nagrado so dejansko dobile vse naše tovarne rjavih pijač, tako v Kentuckyju kot tudi v Kaliforniji. Naša volja in sposobnost za ponovno uporabo in reciklažo materialov, ki so uporabljeni v procesu, sta na zelo visokem nivoju. Del tega je tudi odgovornost, saj prihajamo iz majhnega mesteca, zato za seboj nimamo ogromnih podjetij, ki bi lahko poskrbela za naše odpadke. Sam vedno pravim, če za seboj pospraviš, si zemlji poskrbel za eno razdejanje manj. Tu ni nikogar, da bi počistil za vami, vaša mama ne dela tu, zato če nasmetite, boste tudi pospravili. Tako se počasi učimo odgovornosti. Naša odlagališča še niso enaka nič, trenutno smo na številki 0,8 odstotka, torej na manj kot desetini odstotka. Vse, kar pride v naše poslopje, bo sčasoma le-tega tudi zapustilo kot odpadek. Recikliramo tudi vodo, saj po destiliranju vodo očistimo sami in jo spustimo nazaj v obtok. Ves material, ki je v postopku fermentacije in se ne spremeni v alkohol, gre živini ali pa je posušen. Prav nič materiala ne gre v »smeti«. Uporabljamo sode, ki jih nato prodamo industriji škotskega viskija. Ko od nas kupijo rabljen sod, ga lahko oni uporabljajo še kar 60 let.

Ali sod, ki ga odkupijo od vas, novemu viskiju doda okus?

»V vsakem sodu pustimo približno 10 litrov Jacka Daniel’sa. Vsak sod, ki pride v našo tovarno tehta približno 43 kilogramov, ko pa tovarno zapusti pa tehta kar 52 kilogramov. Rabljen sod torej pridobi skoraj 10 kilogramov, vse to pa predstavlja vpojen viski. Trudimo se, da iz sodov izvlečemo kar se da veliko, ampak vseeno bo ostalo nekaj okusa po našem viskiju v vsakem prodanem sodu. Tudi oglje, uporabljamo javorovo oglje, zaradi česar smo tenesee viski in ne burbon, po končani uporabi prodamo drugemu podjetju. To naredimo z vsemi še uporabnimi materiali v naši proizvodnji. Oglje naši kupci spremenijo v pelete, ki ob gorenju oddajo vonj po Jacku Daniel’su, zato jih veliko ljudi doma uporablja za žar, saj so dobri za dimljenje. Če oglja ne prodamo, ga uporabljamo, da proizvedemo paro. Ko kurimo les, se proizvaja para, stranski produkt pa je pepel, ki ga očistimo in kmetom prodamo kot gnojilo. Delujemo zelo harmonično, saj vse sestavine, ki jih kupimo od lokalne skupnosti, vrnemo materi naravi v njeno dobro. Ekološka proizvodnja ne stane nujno celega bogastva.

Pravijo, da ni važno, kaj pokusite, ampak kje pokusite. Kako je torej pokusiti Jack Daniel’s v Sloveniji ali na Hrvaškem, v tej Adriatik regiji?

Ko gremo čez celotno linijo naših viskijev, je res pomembno, kje pokušamo in ne kaj. Gre za to, da ima naš jezik precej specifično razporeditev naših brbončic, sladko je na konici jezika, kislo pri straneh in grenko zadaj. Včeraj sem pokazal anatomijo našega jezika, kako so brbončice razporejene. Če pokusite Gentleman Jacka in Single Barrel, boste seveda opazili, da sta oba viskija Jack Daniel’s, vendar boste začutili, da je Gentleman precej bolj direkten na predelu sladkega, na zadnjem delu jezika, kjer čutimo grenko, pa ne pusti nobenega pookusa, saj je okus hrasta zelo lepo prikrit. Na drugi strani je Single barrel veliko bolj osredotočen na zadnji del našega grla, precej višje. Konec koncev sta oba viskija Jack Daniel’s, pomembno je le, s katerim delom jezika okušamo, saj nam to pove nekaj o pijači. Če imate Single barrel rajši od Gentleman Jacka, ste najbrž oseba, ki ima rajši mlečno čokolado kot jedilno. Ko sem se naučil več o tem, kaj imajo ljudje radi, sem ugotovil, da lahko to sposobnost uporabljam za predvidevanje človekovih preferenc. Ljudem se trudimo dati izbiro, torej če imate radi Gentleman Jack, Single Barrel, Old No. 7, potem za to obstaja razlog. Rekel bi, da zato, ker imate radi okuse, ki prihajajo iz tega dela jezika. Če vam je všeč en produkt iz linije in še niste pokusili drugih, jih morate. Če vam je všeč Gentleman Jack, pokusite to, če vam je všeč Single Barrel pokusite ono. Ko vidim, kaj je ljudem všeč, že vem nekaj o njih in jih lahko začnem usmerjati.

Kako pomembna je pri celotnem procesu izdelave voda? Včeraj sem slišal, da je voda eden od razlogov za lokacijo tovarne.

Lahko samo ugibamo, zakaj je Jack destilarno s prvotne lokacije premaknil na trenutno, vemo pa, da je pomembna prednost nove lokacije kakovost same vode. Kakovost vode je zelo pomembna, saj lahko slaba začetna voda pomeni tudi slabšo kakovost končnega produkta. Če imate dobro vodo, so vam odprta vrata k odličnemu produktu. Moje mnenje je, da lahko iz odlične vode naredimo slab viski, zato le kakovostna voda ne zagotavlja uspeha. Ne morete pa narediti najboljšega viskija iz najslabše vode, saj le-ta preveč prispeva h karakterju pijače, lahko je seveda tudi usodna, če ni primerne kakovosti. Seveda stremimo k hladni vodi z visoko vsebnostjo mineralov, brez železa in naš vir je sestavljen iz teh faktorjev. Voda lepo teče, je hladna, v njej ni moč zaznati nobenega železa, vseeno pa je zelo bogata z minerali. Dokler Jack na izviru ni zgradil destilarne, je bil ta vir pitne vode za lokalno skupnost. Sedaj ima mesto vodo zagotovljeno s pomočjo vodohrama, ampak je bil včasih omenjeni izvir znan kot najboljši v mestu, ravno zato so ljudje iz njega črpali vodo.

Lani ste prejeli nagrado za najboljšega glavnega destilaterja leta. Kako pomembno je to priznanje za vas in za vašo kariero?

Besedna zveza »najboljši glavni destilater leta« se sliši precej individualno, ampak jaz sem prvi, ki bo dejal, da gre za ekipno nagrado, saj izdelava Jacka Daniel’sa zahteva na stotine ljudi. Osebno mi je sicer pomenilo veliko, saj je bilo moje trdo delo prepoznano v očeh ljudi, ki na delovnem mestu puščajo kri in znoj. Včasih se vprašam, ali je to, da smo šli s treh na deset produktov, prava izbira, saj ne želimo pretiravati, ves čas pa želimo izdelovati najboljše produkte. Malce sem si oddahnil, ko sem videl, da so bili ljudem novi produkti všeč, da so bili pravi. Vse skupaj se združi v to, da sem ponosen in da z veseljem sprejmem nagrado, obenem sem vesel, ker nas ljudje v industriji spremljajo in pravijo, da delamo korake v pravo smer in ostajamo relevantni na tem zasičenem trgu. Na voljo je veliko dobrih viskijev, sam pa mislim, da Jack Daniel’s sodi mednje, eden od razlogov za to sta tudi inovativnost in želja po novih produktih.

Ali pokušate tudi tuje viskije, da bi opazili razliko?

Seveda. Del službe glavnega destilaterja je tudi to, da se zavedaš slabosti in prednosti svoje konkurence. Pridejo časi, ko slišim, da neka znamka viskijev dela zelo kakovostno, sam pa njihovih izdelkov še nisem pokusil ali pa je od tega minilo kar nekaj časa, bom pijačo kupil in jo pokusil. Dejansko sem zbral mnenja o tujih znamkah, s katerimi tekmujemo in jih poslal ljudem, ki tržijo našo znamko in jim dejal: »To si mislim o tem viskiju, to je njegova ranljivost, to je njegova šibkost.« Enako storim tudi za naše znamke. Zberem podatke, na primer, kaj je ranljivost Gentleman Jacka, to bi ljudje lahko rekli o njem. Nekdo, ki ima rad res kompleksen viski, bo pokusil Gentleman Jack in dejal, da to preprosto ni dovolj, da ni dovolj zanimiv zanj. Seveda s tem ni nič narobe, vendar obstaja veliko ljudi, ki bi pokusili Single Barrel in dejali, da je to preveč, da ne želijo nečesa tako »velikega«, kompleksnega. Ni narobe, če viski vidite na en ali na drug način, za nas pa je pomembno, da ljudi usmerjamo in pripravljamo produkte, ki bodo strankam najbolj ugajali. Pomembno je, da ljudi srečamo tam, kjer so in to poskušamo početi. Oseb, ki ne pijejo, ne želimo prepričati v nasprotno, če pa že pijete, želimo izdelati izdelek, ki vam bo všeč. V svojem repertoarju želimo imeti nekaj, ki bo ljudi prepričalo v to, da bodo dejali: »Ne pijem vedno Jacka Daniels’a, vendar je to moja najljubša pijača.«

Še eno vprašanje o hrambi viskija doma. Koliko časa ima lahko oseba doma steklenico viskija? Naokoli kroži kar nekaj govoric, zanima pa me, kako je z Jackom Daniel’som?

Če tesno zaprto steklenico hranite stran od sončne svetlobe in na sobni temperaturi, je ta lahko večna. Viski nima roka trajanja. Če ne vemo, kako ljudje viski shranjujejo in kako z njim ravnajo, je drugače, sami pa rečemo, da je lahko skoraj vsaka steklenica pitna vsaj pet let, ne glede na to, kako jo hranimo, tudi v najbolj neprijaznih okoliščinah. Resnica je, da viski, hranjen v primernih okoliščinah, nima roka trajanja. Viski polnimo v steklenice zato, ker daje steklo viskiju odlično zaščito, plastiko pa uporabljamo zelo redko, po navadi zgolj takrat, ko je ljudi strah, da bi se steklo med transportom lahko poškodovalo. Ena od ključnih slabosti stekla je predvsem lomljivost, saj ni odporno na udarce. Plastika na drugi strani lahko prenese malce več udarcev, zato ljudje rajši med potovanjem uporabljajo plastenke, ker se ne bodo uničile.