In Izpostavljeno, Šport

Matjaž je že v otroštvu vedel, kaj bo postal nekega dne: zmajar in da bo raziskoval tuje dežele. Prvega zmaja si je ‘sposodil’ v domačem klubu in prve polete opravil že pri enajstih letih. Pri dvanajstih sta z očetom pričela z organiziranim šolanjem za zmajarja, kar je pripeljalo do pravih preletov pri petnajstih. S tekmovalnim letenjem je pričel, ko je bil polnoleten; tedaj sta njegova forma in znanje začela rasti. Selitev v Novo Gorico, kjer so dobri pogoji za letenje skozi celo leto, je dala dodaten zagon za doseganje najboljših rezultatov. Ker je želel šport predstaviti čim širši množici, je pridobil licenco tako za inštruktorja kot za pilota jadralnega zmaja v tandemu. Ob športu pa se je vnela še ena ljubezen: do fotografije in filma; svoje polete snema kar sam in svojo izkušnjo deli z vsem svetom. Leta 2013 je prejel zlati kipec za športnika leta na prireditvi občine Tolmin.

Matjaž je pripel reaktivni motor na jadralnega zmaja in preprosto letalno napravo spremenil v pravi pravcati stroj, s katerim si je odprl nove dimenzije letenja. Tako je uresničil svoje dolgoletne sanje kar v domači soški dolini.

“Pri nas doma po navadi letimo visoko nad gorami, že dolgo pa sem si želel, da bi Sočo — ki sem jo vedno opazoval od daleč — doživel pobližje. Želel sem si leteti nad njeno strugo, med drevesi, tik nad vodno gladino in skalami pod njo,” je povedal Matjaž Klemenčič.

Reaktivni pogon s 400 newtoni dodatnega potiska je Matjažu omogočil, da postane ptica in občuti nekaj, česar ni še nihče. Struga reke Soče med Kobaridom in Tolminom je vabljiva in očarljiva, a videz lahko vara, saj je celotna dolina prepolna globokih tolmunov in visokih balvanov, bregovi so gosto poraščeni z drevesi, oviro pa predstavlja tudi električni vod, ki poteka ob reki.

“Največja nevarnost pri takšnem letenju je mehanična napaka oziroma odpoved motorja. Goriva sem imel za največ osem minut, zato sem moral v zraku nekajkrat pogledati na uro in preveriti, koliko časa je še ostalo za let.” Po Matjaževih besedah v primeru okvare štejejo tisočinke. Potreben je hiter razmislek, saj ima lahko napačna odločitev katastrofalne posledice. Pri tako nizkem letenju v omejenem prostoru sta bili na voljo dve možnosti spusta: voda, ki pri visoki hitrosti prav tako lahko povzroči ogromno škode, ali pa prodi ob reki.

“Glava je tista, ki mora vse skupaj pravilno doumeti in izpeljati. Čeprav smo to počeli prvič, se je moja po tolikih letih na takšne situacije že privadila in moram reči, da sem ob vseh nevarnostih, na katere sem moral paziti, med letenjem izjemno užival,” je dodal Matjaž. Med šviganjem vzdolž doline je letalec v stilu velikih umetnikov z nogo zarisal nekaj linij po vodni gladini, polet pa sklenil s ‘šolskim’ pristankom v Tolminu.