“PROTOTYPE” – RAZSTAVA UMETNIŠKE ZBIRKE MERCEDES-BENZ V STUDIU ODEONSPLATZ

“PROTOTYPE” – RAZSTAVA UMETNIŠKE ZBIRKE MERCEDES-BENZ V STUDIU ODEONSPLATZ

Pod naslovom »PROTOTYPE – Razstava umetniške zbirke Mercedes-Benz v Studiu Odeonsplatz« je umetniška zbirka Mercedes-Benz od 25. januarja do 22. marca 2025 predstavila dela šestih mednarodnih sodobnih umetnikov, ki se na različne načine lotevajo fenomena prototipa in njegovega potenciala za inovacije. Njihova umetniška dela, ki jih navdihuje zgodovina avtomobilskega oblikovanja, sodobnih medijev in digitalne kulture, združujejo fizična in digitalna področja. Kosi segajo od eksperimentalne video igre do integracij, ki temeljijo na blockchainu, in vizualnih kompozicij, ki temeljijo na človeškem dihu. Razstavo sta pripravila ekipa umetniške kolekcije Mercedes-Benz in zunanji kustos Christopher Dake-Outhet. Prototipi usmerjajo napetost med ustvarjalno vizijo in komercialno standardizacijo. Ujamejo trenutke, preden proizvodnja preoblikuje napredne zamisli v izdelek, ki uteleša vero v prihodnost, preizkušeno z zahtevami trga in izvedljivostjo serijske proizvodnje. Ravno v tem prostoru možnosti je potencial prototipov. Prototip kot vodilni motiv gradi most med umetnostjo in avtomobilom na razstavi Mercedes-Benz Art Collection – dve področji, kjer je prototipsko razmišljanje izjemno pomembno. S prototipi, kot so konceptna vozila Mercedes-Benz, od katerih so nekateri prikazani kot modeli v Studiu Odeonsplatz, Mercedes-Benz ponuja vpogled v vsestranskost tehnoloških vizij. Umetniki pa pogosto utelešajo bistvo prototipa tako, da izpodbijajo tradicionalne proizvodne metode in ustvarjajo dela, ki se upirajo standardizaciji. Pri tem presegajo konvencionalno soglasje in idejo o praktičnosti. V skladu s tem predstavitev v Studiu Odeonsplatz vabi občinstvo k razumevanju umetniških del kot prototipov.

  

Paul Seidler v seriji »Časovni secesionizem« preizprašuje alternativne sisteme merjenja časa. V delu »Časovni pas 5«izpostavlja »proizvodni čas« industrijskih procesov, ki teče vzporedno z univerzalnim časom (UTC). Simon Denny v »Napredni preobrazbi vozil« združuje strojno podprte tehnike z blockchain tehnologijo in ustvarja hibridne slike, navdihnjene s konceptnimi avtomobili Mercedes-Benz in umetnostnimi tokovi, obenem pa s spletnim mestom in NFT komponento raziskuje gibanje skozi nove medije. Sarah Friend z delom »Key Exchange« povezuje kriptografijo in avtomobilski dostop – v pametni ključ Mercedes-Benz vključi strojno denarnico za kriptovalute ter ustvari prototip, ki omogoča in hkrati pogojno omejuje dostop. Theo Triantafyllidis s svojim projektom »Feral Metaverse« ponuja igro za več igralcev brez ciljev in pravil, ki zavestno ignorira klasične oblike napredka in spodbuja nove oblike povezanosti. V umetnosti Salomé Chatriot se strojno in organsko zlijeta v telesne krajine, v katerih z dihom ustvarja vizualne upodobitve – razširitev raziskovanja identitete, spola in telesa. Harm van den Dorpel s projektom »Maschine«, razvitim v sodelovanju z Mercedes-Benz NXT, ustvarja NFT umetnine, ki se nenehno razvijajo in črpajo navdih iz iluzije kolesa vagona – vizualnega pojava, kjer se kolo zdi, kot da se vrti v nasprotno smer.

Umetniška zbirka Mercedes-Benz

Umetniška zbirka Mercedes-Benz, ustanovljena leta 1977, danes velja za eno najpomembnejših evropskih korporativnih zbirk z muzejsko kakovostjo in mednarodnim ugledom. Obsega približno 3000 del več kot 800 umetnikov, med katerimi so tudi svetovno priznana imena, kot so Cao Fei, Alicja Kwade, Charlotte Posenenske, Oskar Schlemmer, Franz Erhard Walther in Andy Warhol. Zbirka se osredotoča na abstraktno-konstruktivne koncepte, kritično angažirano umetnost ter na dela, povezana s temami avtomobilizma, oblikovanja in konstrukcije. Pooseblja široko družbeno zavezanost Mercedes-Benza kulturi in izobraževanju, pomembno vlogo pa namenja podpori mladi umetnosti in spodbujanju raznolikosti. Z razstavami znotraj podjetja ter v muzejih omogoča javnosti vpogled v svojo vsebino. Več informacij je na voljo na mercedes-benz.art.